Revija Joker - Biometrika

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Biometrika

Ste to res vi?
Dokazovanje istovetnosti osebe je večna težava, saj je dostikrat treba dokazati razliko med pravo osebo in prevarantom. Zato so nekdaj plemiči s sabo nosili rodovnike in poverilna pisma ter kazali materina znamenja, rimski cesarji so svoje podobe kovali na denar, danes pa notarji overjajo pristnost podpisov.
Potomci rodovnikov nas še vedno spremljajo. Na osebni izkaznici, potnem listu in vozniškem dovoljenju so zapisani naši osebni podatki, ki jih spremlja fotografija. Tako lahko uradna oseba preveri, ali smo tisti, za kogar se predstavljamo. Toda dokumente je moč ponarediti, včasih celo zelo enostavno. Zagotovo se med bralci najde kak, ki je v tujo mesečno vozovni­co stlačil svojo sliko in se vozil zastonj. Pomembnejši kot je papir, bolj se ga splača ponarediti - a s tem narastejo stroški. Zato ideja, da bi se človek pred­stavil z lastnim telesom, ni privlečena za lase. Kleč je v izvedbi.

Biometrični potni listi v praksi pomenijo, da kontrole na letališčih zahtevajo še tvoje prste. Nato od­čitek primerjajo s podatki, zapisanimi v dotič­nem osebnem dokumentu.

Prijem je star, kajti že v renesansi so pričeli z antropometrijo, merjenjem delov telesa, kar je botrovalo ve­či­del napačnemu sklepanju o fizičnih in psihičnih lastnostih. Višek so te metode dosegle s kvazivedo frenologijo. Ta je na podlagi vzboklinic in vdolbinic na glavi ter njenega obsega določala ne le zna­čaj človeka, marveč njegovo nagnjenost h kriminalu. Kljub temu, da je šlo za nesmisel, so s tem zakoličili področje, ki ga danes obvladuje biometrika. Dokazovanje istovetnosti je vedno najbolj zanimalo forenzične strokovnjake, tudi zaradi njihovega poklicnega ponosa, da spravijo za zapahe nedvomnega krivca.
Preboj so možje postave dosegli ravno s prstnimi odtisi. Četudi so nekaj o njih vedeli že v starem veku, saj je že Hamurabi zahteval, da jih vzamejo aretiranim osebam, na Kitajskem pa so veljali kot podpis, jih je Evropa zanemarjala skoraj do začetka 18. stoletja, ko so se pojavile prve raziskave na to temo. Minilo je še skoraj sto let, da so jih za svoje vzeli varuhi zakona in reda. Prvi, ki je začel voditi kartoteko zločincev s prstnimi odtisi, je bil argentinski policist in antropolog Juan Vučeti}, hrvaški priseljenec v Buenos Airesu.

Take načrte so si risali frenologi in na njih natanč­no razčlenjevali, kako določena bunka ali jamica vpliva na človekov značaj. Šlo je za podoben nateg, kot je danes bioresonanca.

Biometrika objavljeno: Joker 236
marec 2013