Revija Joker - Retrospektiva programiranja

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Retrospektiva programiranja
...
Nekoč so lenoba, programiranje in Retro srečno živeli v deželici za sedmimi gorami. Kako je prva privedla do drugega, vam pripoveduje tretji.

Ljudje smo od vedno zelo radi šteli. Takoj ko se je avstralopitek postavil na noge in z roko začel prenašati kosti in koreninice, že je začel kopičiti množico stvari. Vsi so se spraševali, koliko imajo, nato kdo ima več in z evolucijo ženskega razmišljanja še, zakaj ima sosedova neandertalka več od mene. Stranski produkt teh treh faz so seveda štetje, številke in računanje. Ter nevoščljivost. A pustivši značajske lastnosti ob strani, računanje je postala nepogrešljiva vrlina v domeni trgovcev in modrecev starega, srednjega in novega veka. Kasneje je človeštvo namreč za računanje izumilo namensko napravo, ki to opravlja namesto njega.

Prav Azijci so začeli pot mehanskega računanja z izumom abaka. Danes so znani predvsem po masovni produkciji elektronike.

Če se ozremo na ljudski napredek, lahko izpostavimo temeljno lastnost, ki skrbi za izume, s katerimi si razbremenimo naporen vsakdanjik. S slabšalnim prizvokom jo imenujemo lenoba, po svoji naravi pa je enaka bolj trendovsko slišni ekonomičnosti. V obeh primerih nas zanima, kako stvari postoriti s čimmanj ali nič truda. Čeprav Odiseja še ni vključevala žaromečev in robotov, ki bi namesto ljudi postorili dolgočasna, ponovljiva, a za življenje pomembna opravila, tudi takratnim sivolasim dolgobradcem ni bilo do pretiranega razbijanja možganov z računskimi problemi in so en za drugim izumljali operacije za posploševanje dotičnih zagonetk. Še manj je ubadanje s številkami dišalo trgovcem in tako so skrajno leni ter posledično iznajdljivi poševnookci skupaj dali napravo suan-pan, v naših krajih znano kot abak. Zdaj so mešetarji po vsem svetu končno brez možganskega prenaprezanja računali DDV. To se je godilo več sto let, preden so Rimljani nekega konkretnega nesrečneža pribili na križ, in abak je vztrajal vse skozi srednji vek, medtem ko o programiranju ni bilo ne duha, ne sluha. Vendar se je pripravljalo vse potrebno za revolucijo. Rimske številke so med 8. in 9. stoletjem zamenjale arabske, pridobili smo ničlo in stalna mesta za desetice, stotice ter ostale -ice, kar je popreproščilo vse operacije v matematiki.

Retrospektiva programiranja objavljeno: Joker 136
november 2004


sorodni članki