Revija Joker - Retrospektiva programiranja

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Retrospektiva programiranja

Gulp! Matematika!
Ta odvratni sestavni del šolskega učnega načrta ima glavne zasluge za začetke programiranja (če prezremo dejstvo, da najboljši programerji prihajajo s fakultete za matematiko, ne računalniške). Največje svetovne lenobe, ekhm, matematiki so primaknili svoje izume. Okoli 1623 je v delavnici Nemca Schickarda nastal prvi mehanični kalkulator, ki je sešteval šestmestna števila s pomočjo zobatih kolesc. Zamisli ni pripeljal dlje od prototipa, vendar je to dvajset let kasneje uspelo Blaisu Pascalu, katerega priimek bo v obliki programskega jezika igral eno prelomnih vlog proti koncu naše zgodbe. Sčasoma so s ponavljanjem seštevanja in odštevanja naposled udejanili vse štiri osnovne operacije, torej še množenje in deljenje. Prvi tak kalkulator je sestavil Gottfried Leibniz v letu 1673 in njegova naprava bo v 19. stoletju rabila kot računska enota v prvem računalniku.
Šele takrat je namreč na prizorišče prispel naslednji igralec, kaj drugega kot matematik. Anglež Charles Babbage je, potem ko je ženi ustvaril osem otrok in Kraljevi astronomski družbi zapravil 17.000 funtov za neuspelo izgradnjo naprave, ki bi računala astronomske tabele, začel razmišljati o večnamenskem matematičnem stroju. Omenjeni propadli diferenčni stroj bi kljub širokem spektru uporabe znal le računati polinome po natanko določenem postopku. Za reševanje drugačnih matematičnih problemov bi moral vsakič sestaviti nov mehanizem (tedaj je bil še v celoti zasnovan mehansko, z zobatimi kolesi in parnim pogonom, čeravno je bilo že petdeset let, odkar je Benjamin Franklin po žici prevažal škrate elektrone). Tako je v teoriji nastal prvi računalnik, ki se ga je dalo programirati.

Uspešna rekonstrukcija diferenčnega stroja je pokazala, da je Babbage pravilno načrtoval svoje izume.

Retrospektiva programiranja objavljeno: Joker 136
november 2004


sorodni članki