Revija Joker - Retrospektiva programiranja

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Retrospektiva programiranja

Analitični stroj
Tako ime je Babbage nadel tej napravi za reševanje matematičnih problemov. Pri tem je izhajal iz ugotovitve, da je moč vsak problem razstaviti na zaporedje štirih osnovnih operacij: seštevanja, odštevanja, množenja in deljenja. Za izvajanje slednjih bi skrbel 'mlin', aritmetična enota, v temelju enaka Leibnizovemu kalkulatorju. Številke bi bile predstavljene desetiško na stolpcu kolesc z vrednostmi od nič do devet. Množica takih stolpcev, vsaka s svojim naslovom, bi tvorila 'shrambo', takorekoč prvi pomnilnik za shranjevanje spremenljivk med izvajanjem. Par takih stolpcev s števili bi sestavljal tudi sam mlin in bi med dvema izvedel željeno operacijo seštevanja ali množenja. V današnjem času tem hitrim pomniliškim mestom rečemo registri, mlinu pa procesor. Sam po sebi bi bil analitični stroj čisto podoben današnjim hišnim mlinčkom, če izvzamemo predvidevanja, da bi zavzemal manjše nogometno igrišče.

Mlin je edini zgrajeni del analitičnega stroja. Z njim je Babbagev sin izračunal več sto decimalk števila pi.

Ostalo je še vprašanje, kako mehanizmu posredovati operacije, ki naj bi jih čimhitreje izvedel (Babbage se je hvalil, da bi za zmnožek dvajsetmestnih številk potreboval pičle tri minute). Tu so si zamisel sposodili iz - tkalnih strojev. V začetku 19. stoletja je Joseph Jacquard začel 'programirati' tkalni stroj tako, da je z velikimi preluknjanimi karticami prek mehanizma vplival na tkani vzorec. Babbage je

Gospod Jacquard je z luknjanjem kartic 'programiral' statve. Uporaba v računalništvu je bila neizogibna.
idejo hitro prenesel na svoj analitični stroj, tako da je z različnimi tipi kartic povedal, katere operacije naj se vršijo in s katerimi spremnljivkami naj operirajo. Pristop se je prijel in šele 1953 je IBM izdelal računalnik, kjer je bil program lahko spravljen kar v pomnilniku.
Če zdaj pogledamo celotno napravo, imamo vse potrebno za izvajanje računskih operacij in krmilno enoto za izvajanje želenega zaporedja le-teh. Računalnik je gotov in za tisti čas bi bil to višek avtomatizacije. Preostanek problema je bila tako pretvorba izvornega problema na zaporedje ukazov, ki jih računalnik zna izvesti. In to je osnova nove veščine - programiranja! Takrat je bil izvirni problem često matematične narave (recimo računanje Bernoullijevih števil) in ga je bilo treba zmaličiti do osnovnih operacij. Tudi danes, kljub zelo

Po prvi programerki, Adi Lovelace, je ameriško obrambno ministrstvo poimenovalo svoj programski jezik.
širšim problemom (obdelovanje baz podatkov, računanje dohodnine, izračun senc v tretji Pogubi), rešitev običajno ni veliko manj matematična kot dve stoletji tega. Nič čudnega, da je dober programer brez obvladanja matematike in logike kot glasbena skupina brez posluha. Na nesrečo v naši deželici ne manjka ne enih, ne drugih.
In čeprav je programerski poklic nemalo v domeni moških, je prve algoritme spisala ženska. Ada Lovelace, hčerka znamenitega Lorda Byrona (na to se spomnite, ko boste med književnostjo pomislili, da so pesniki povsem nekoristni), je sodelovala z Babbagom in za analitični stroj napisala prve programe, čeprav zgolj v teoriji, saj stroj ni bil nikoli izdelan. Kljub vztrajnem prepričevanju Babbage ni nikoli dobil sredstev za izgradnjo, saj je za neuspelim diferenčnim strojem ostal preveč grenak okus. A kljub vsemu, zasnova prvega računalnika je bila teoretično popolna, skupaj z njim pa se je rodilo novo področje - pisanje ukazov za delovanje računalnika. Torej, programiranje. Kot zanimivost: leta 1991 so čisto iz firbca v Londonskem muzeju znanosti sklamfali diferenčni stroj po izvirnih načrtih. Deloval je brezhibno.

Retrospektiva programiranja objavljeno: Joker 136
november 2004


sorodni članki