Revija Joker - Retrospektiva programiranja

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Retrospektiva programiranja

Juhej, naprej!
Skozi šestdeseta so računalniki iz razsikovalnih laboratorijev odromali na nova področja. Navadnemu smrtniku še vedno nedostopne skupke elektronk (če ne zaradi ogromne velikosti, zaradi cene) so si poleg megakorporacij začele lastiti predvsem univerze. Na dartmouthski sta profesorja matematike razvila nov sistem, ki je podpiral delitev procesorskega časa. Zanj sta ustvarila basic (Beginners All-purpose Symbolic Instruction Language) in ker je njun sistem omogočal realnočasovno upravljanje s programi, so ga nekateri imenovali kar interaktivni fortran. Skozi zgodovino se je v več različicah pojavljal na marsikateri zanimivi naprivici, recimo Slovencem znani in v osemdesetih nadvse kontrabantani mavrici. Konec šestdesetih se je v šolskih krogih pojavil še pascal, kot odziv na vedno večjo potrebo po izobraženih programerjih. Njega razvoj se je osredotočal na dobra učna orodja, recimo razhroščevalnik in urejevalnik, ki sta danes ena glavnih sestavnih delov dobrega razvojnega okolja (IDE - Integrated Development Environment). Ker so ga zasnovali iz najboljših lastnosti fortrana, cobola in algola in ker so učinkovito odpravili slabosti le-teh, si je hitro pridobil širok krog uporabnikov tudi v profesionalnem okolju, v šolah pa se je obdržal vse do danes.

V sedemdesetih letih so slepo vnašanje počasi zamenjale tipkovnice in monitorji. Na tej stopnji tičimo še danes.

Že so tu sedemdeseta. Ne da bi jih omenjali zaradi prvega tekmovanja v računalniškem šahu 1970, niti ne zaradi nastanka prologa, jezika, ki se je izdatno uporabljal za zapis logičnih izjav. Ne, sedemdeseta so pričela novo poglavje v računalništvu: prodor osebnih računalnikov, ki si jih je lahko privoščil vsakdo, ne le velike korporacije in inštituti. Povod tiči v rojstvu mikroprocesorjev, kjer se je jedro procesorja so s pomočjo polprevodnih elementov znašlo na tanki rezini siliciji. Osembitni 8008 so skupaj dali pri Integrated Electronics Corporation - Intelu, pod vodstvom Roberta Noyca in Georga Moora. (Saj pomnite Moorov zakon o podvojevanju hitrosti jedra, ki velja še danes?) Sledile so nove verzije in 8080 se je znašel v prvem osebnem računalniku. Za altair 8800 so ga krstili MITSovi inženirji, tam okoli leta '75 prejšnjega stoletja. In prav zanj sta neka nadebudna mladeniča spisala verzijo basica ter prevajalnik zanj - kdo drug kot Bill Gates in nekoliko manj znani Paul Allen. Z izkupičkom sta ustanovila podjetjece Microsoft in usoda je hotela, da so danes njihovi izdelki med najpopularnejšimi programerskimi orodji v novem tisočletju, če izpostavimo le razvojno okolje Visual Studio. 1980 so stopili do IBMja in za njihov prvenec na področju osebnih računalnikov, PC, spisali novo verzijo basica, nakar so jim kasneje prodali še operacijski sistem DOS. Morali so ga edino odkupiti od nekega faliranega programerja, ki v njem ni videl poslovne priložnosti. A nadaljnji razpleti v boju med Gatesom in rastočim Jabolkom pod taktirko Steva Jobsa so tako zanimivi, da si zaslužijo lasten vedež.

Sedemdeseta so postregla še z enim jako pomembnim jezikom. Dennis Ritchie je spisal c, naslednik bja, ki je ponujal surovo moč in hitrost na račun zapletene sintakse (sintaksa rečemo skupku pravil za pisanje v nekem programskem jeziku). Ker je podpiral vse dobrote iz pascala, recimo kazalce, danes poglavitno značilnost ceja, in se je znebil njegovih slabosti, je hitro prevzel njegove uporabnike. Ker ima c zelo neposreden nadzor nad računalnikom, ga pogosto zaprežejo za programiranje operacijskih sistemov, recimo Oken, MacOSja in Linuxa.

Ko je fortran dokazal nadmočnost višenivojskih jezikov, je sledila spontana evolucija, mestoma tudi revolucija. Različne veje imajo sebi lastna pravila pisanja (sintakso). Tako je algol začel danes zelo popularno skupino, v kateri najdemo c, c++, javo in najnovejši c#. Velik del nabora ukazov sestavljajo simboli (&,},$,%,==), kar da programom svojevrsten hekerski pridih. Na drugi strani sta cobol in kasneje basic dala začetnikom bolj intuitivne ukaze in zaporedje, ki je spominjalo na angleške stavke (PERFORM WAGE-CALCULATION UNTIL END-OF-FILE). Zato je danes izbira enega izmed vodilnih jezikov (c++, java, c#, VB. NET in delphi) večinoma stvar okusa.

Retrospektiva programiranja objavljeno: Joker 136
november 2004


sorodni članki