Revija Joker - Retrospektiva programiranja

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Retrospektiva programiranja

Od objektov v splet
V osemdesetih je prišlo do pomembnega preskoka v razmišljanju. V Norveškem računalniškem centru so se tedaj ukvadjali s simuliranjem ladjevja. Ob opazovanju povezav med ladjami se je vodilnima razvijalcema porodila ideja, da bi različne vrste plovil združila v razrede objektov, ki bi se ukvarjali zgolj z lastnimi podatki in akcijami. Tako se je rodilo objektno programiranje, s skupkom podrobnosti in pravil, kaj vse lahko počnejo objekti (sočne besede, kot so encapsulation, polymorphism in inheritance, so nujni del besednjaka). Tak pristop se je izkazal za veliko bolj naravnega, omogočal pa je tudi lažje delo večje skupine programerjev na istem projektu in celo izmenjavo med različnimi projekti v obliki zbirk objektov. Datoteke s končnico .dll (Dynamic Link Library) so prav take knjižnice objektov.

Ko si pognal spectrum, po domače mavrico, si se znašel naravnost v basicu. Ta program za računanje ljubezenskih odstotkov vsebuje LordFebotov najljubši poke 23609, x, ki sproži piskanje.

Objekti so postali hit in poleg horde novih so jih z razširitvami dočakali že obstoječi popularni jeziki. Iz pascala se je razvil delphi, posebej znan po hitrem razvoju, predvsem okenskih aplikacij. Tu je vsak gradnik, torej vnosno polje, napis, gumb in ostali okenski elementi, svoj objekt, nakar ti skupaj tvorijo uporabniški vmesnik. Delphiju štrene meša Microsoftov visual basic, ki je prav tako označen za razvojno okolje RAD (Rapid Application Development). Z njim so narejeni tako znani programi kot MSjeva Word in Excel. Na drugi strani programerske sfere biva verjetno najbolj razvpit objektni jezik, c++, naslednik cja, spisan izpod tipkovnice Bjarna Stroustrupa. Ker je ohranil hitrost, moč in neposrednost prednika, kraljuje med časovno zahtevnimi programi, recimo simulacijami. Tudi igre so tega značaja, saj vsaka prihranjena milisekunda omogoči boljši videz, resničnejšo fiziko ali bolj premeteno umetno pamet. Objekti so nadvse primerni za igre: vojaki, orožje, vozila in stopnje se logično razporedijo v objekte. Zatorej v današnjo igričarsko industrijo na najvišji ravni brez obvladanja ceplusplusa ni vstopa.
A pustimo vkup devanje špilov, ki je zgodba zase, in se posvetimo zadnji stopnji, kamor je stopila programerska noga: spletu. Sun Microsystems je 1991 vzpostavil skrivnostno Zeleno ekipo, ki naj bi izumila računalniško tehnologijo nove generacije. Glavni zaključek začetnih analiz je bil, da računalnike čaka konvergenca - združitev z ostalimi digitalnimi napravami sodobnega domovanja. Za osemnajst mesecev so se zaprli v neznane prostore in poleti '92 na Sunova vrata potrkali z interaktivnim ročnim upravljalnikom za domače večpredstavne naprave. Da bi lahko rokovali s širokim naborom različnih naprav, so razvili posebno vmesno plast - platformo, ki je programsko kodo naredila neodvisno od strojne kode, prevedene za izvajanje na specifičnem procesorju. Ker kabelski operaterji niso pokazali zanimanja za izdelavo naprednega interaktivnega omrežja, ekipi za sofisticirani črnogorec resda ni uspelo najti tržne niše. A usoda je bila na njihovi strani in njihova tehnologija za pošiljanje večpredstavne vsebine - slik, filmov, interaktivnih obrazcev - je bila kot naročena za potrebe spleta, ki je z razvojem htmlja iz zadevščine zgolj informacijskega značaja drvel proti večpredstavnosti. Tehnologiji se je reklo java, ki je vsem spletno aktivnim bralcem znana vsaj po javascriptu. Pred desetimi leti je v testnem brskalniku Webrunner stekla prva animirana in interaktivna spletna stran, ki jo je poganjal program v ozadju. Čez leto je Sun napovedal javo kot del svojega vodilnega brskalnika Netscape. Ostalo je zgodovina spletnih brskalnikov.

Bill Gates se danes vrača k svojim programerskim koreninam, ko je bil eden vodilnih gospodarjev kode.

Java je začela razvoj spletnih aplikacij, ki danes vse bolj sestavljajo ključne elemente informacijske tehnologije. Microsoft ni hotel izostati iz rastočega trga in je pripravil odgovor s platformo .net (dot net), ki je z vmesnim slojem prav tako ločevala programske jezike nad njim od procesorja pod njim. Najpopularnejši jeziki, ki so gradniki današnjih spletnih in okenskih programov .net, so naslednik ceplusplusa, imenovan managed c++, za novo ogrodje popolnoma prenovljeni visual basic.net ter c# (c sharp), ki izvira iz jave in ceplusplusa. Kot del Microsoftovega odličnega razvojnega okolja Visual Studio je redmondski gigant tako vodilni v profesionalnem programerskem svetu in že pripravlja nove različice za leto 2005, medtem ko bodo tudi prihajajoča Okna Longhorn delovala na tehnologiji dot net.
Poleg spletnih aplikacij je s svetovno mrežo povezan še zadnji neomenjeni programerski košček: aktivne spletne strani. Te znajo prikazati uporabniku različne podatke glede na njegovo identiteto in želje. Forumi in spletne trgovine so le najbolj očitni primeri. Namesto da bi uporabniku vsevdilj pošiljal eno in isto stran html, jo strežnik iz izvorne strani, ki vključuje programsko kodo, sproti prevede ter jo dostavi uporabniku. Najbolj znana in uporabljana sta php in asp, medtem ko za izvajanje na strani uporabnika skrbijo dodatni programski elementi, ki so večinoma spisani v jeziku javascript. Aktivne spletne strani so danes eden največjih hitov in velik del poslovnih programov se seli v njihovo obliko. Namesto da bi tajnica vpisovala podatke v okensko aplikacijo, enostavno oddeska do aktivne spletne strani, ki vsebuje vnosna polja in gumbe, prav tako kot običajni programi, le da se vse skupaj poganja kar brskalnik.

Retrospektiva programiranja objavljeno: Joker 136
november 2004


sorodni članki