Revija Joker - Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov

Rojstvo ideje
V drugem letniku je profesor fizike Pöschl študentom pokazal Grammov dinamo, enega tedaj modernejših elektromotorjev. Naprava na enosmerni tok je uporabljala žičnate 'krtačke', ki so bile potrebne za prenos elektrike na rotor. Zaradi drgnjenja teh bakrenih žic ob os motorja se je dinamo iskril, da je bilo veselje. Tesla je profesorju bleknil, da so krtačke nepotrebne in da bo zasnoval elektromotor na izmenični tok brez njih. Herr Pöschl je vzrojil. “Gospod Tesla bo v življenju dosegel marsikaj, tega pa prav gotovo ne!”
Konstrukcija motorja brez krtač je mladeniča obsedla, toda rešitev se je vztrajno izmikala. Malodušni Tesla je zapadel v kockanje, zapravil šolnino in študija ni nikoli končal. Odšel je v Budimpešto in se zaposlil v telegrafskem podjetju, ob delu pa razvijal svoj motor. Med okrevanjem po še enem od živčnih zlomov se mu je na sprehodu v budimpeštanskem mestnem parku mozaik živih predstav v mislih naposled zložil. V pesek je zarisal shemo brezkrtačnega elektromotorja na več­fa­zni izmenični tok. Moral ga je le še sestaviti ...
Za njegovo idejo se Evropejci tedaj niso znali ogreti, kajti zadnji krik mode je bila električna razsvetljava - znani izumitelj Thomas Edison je ravnokar iznašel žarnico. Zato je 1884 z zamislijo odšel prav k Edisonu v New York, kar pa ni bila brihtna poteza. Edison je namreč svoj električni imperij zgradil na enosmernem toku (DC - direct current) in je za izmeničnega (AC - alternating current) menil, da je nevarnejši za človeka. Velika hiba DCja so bile izgube pri prenosu po žici, zaradi česar ga ni bilo moč pošiljati dlje od kilometra in pol. ACja ta tegoba ni pestila, zato pa ga je nekaj drugega - elektromotor zanj še ni obstajal. Bil pa je v Teslovi glavi in tako je imel izumitelj v rokavu asa, s katerim bi omogočil postavljanje tovarn stotine kilometrov daleč od elektrarn. S tem bi povzročil revolucijo!
No, Edison ga je poslal izpopolnjevat svojo opremo in sčasoma je Tesla zaradi sporov dal odpoved. Na samostojni poti je sprva kolebal in moral v zimi na 1887 za preživetje več mesecev kopati jarke! Šele poleti, tri leta po prihodu v ZDA, je sestavil tako želeni elektromotor. Profesor Pöschl se je vendarle motil.

Tesla nad Ameriko ob prihodu ni bil navdušen. "Gro­za, tu so sto let za Staro celino!" V evropskih prestolnicah se je navzel aristokratske uglajenosti, medtem ko so bile Združene države hladna dežela stolpnic in kapitalističnega stremenja k dobičku. A prav zato je tu laže prodrl s svojimi idejami in naposled je spremenil mnenje.

Takratna elektrikarska tehnologija je bila še hudo v povojih. Ob slavnostni otvoritvi električne centrale v Strasbourgu je zaradi kratkega stika prišlo do eksplozije vpričo samega cesarja Viljema 1. Nemš­ke­ga. Zi žermans nad predstavo francoskega (!) podjetja niso bili navdušeni in zapleteni položaj je moral reševati prav Tesla.

Tesla je spočetka občudoval Edisona, “ki je toliko dosegel brez obiskovanja univerz.” A sčasoma se mu je Edisonova metoda surovega preizkušanja vsega uprla. “Kar on počne, je iskanje igle v seneni kopici. Z uporabo glave bi se izognil 90 % dela!”

Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov objavljeno: Joker 237
april 2013