Revija Joker - Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov

Električni coprnik
A izumiteljeve misli so bile takrat že davno na drugem koncu. Epizoda z elektromotorjem je le prvo poglavje od mnogih v Teslovem plodovitem življenju. Leta 1889 je odprl laboratorij na južni Peti aveniji, ki je postal popularni 'brlog električnega čarodeja'. Videti je bil kot scena iz filmov o Frankensteinu. Kvišku so se pele ogromne tuljave, med katerimi je stal Tesla in nosil strele, ki so se mu pobliskavale s prstov ...
Opis ni pretiran. Možganski hrust je tam razvil 'tesla coil' in raziskoval visokofrekvenčni izmenični tok. Ta je za človeka manj nevaren, kar je Tesli omogočalo, da ga je prenašal po lastnem telesu in pred zaprepadenimi gledalci zaganjal naprave s prsti. Poleg tega je ustvarjal elektromagnetno polje, s katerim je na daljavo prižigal fosforescentne sijalke, ki jih je takisto sam razvil. Spoznanja je predstavil na univerzah, med drugim na sloviti Kraljevi akademiji v Londonu, kjer je navdušil vsa tedanja eminentna imena fizike.

Z večfaznim tokom je Nikola Tesla svetu vtisnil viden pečat. Toda v znanstveni srenji si je sloves pridobil z raziskavami valovnih pojavov. "Gospod Tesla ima še boljši uvid v teorijo elektromagnetnega valovanja kot sam Heinrich Hertz!" je bila nemajhna pohvala, kajti Hertz, po katerem je dobila ime enota za frekvenco, je bil takrat pojem v raziskavah EM-polja. Tu pred francoskimi fiziki.

Svojo drobižasto pojavo je odlično nadoknadil z markantnim nastopanjem. Urno je postal ljubljenec časopisja in s tem visoke družbe. Tesla se je med pomembneži odlično počutil in napak bi ga bilo označiti za asocialneža ter asketa. Odkar mu je Westinghousov posel prinašal denar, je živel le v razkošnih hotelih - prav do smrti. Ljudje so navdušeno pravili o brkatem možu, ki je ponavadi sključene drže in na smrt utrujen prišel na zabavo, a se je, kakor hitro je odprl usta, preobrazil v osrednjo figuro. Med prijatelje je mogel šteti može, kot sta bila pisatelja Mark Twain (Tom Sawyer) in Rudyard Kipling (Knjiga o džungli). Ti so mu na vsak način želeli najti družico in prav mogoče je, da se je romantično zapletal. Vendar se iz tega nikoli ni izcimilo nič, kajti možakar je bil trdno prepričan, da bi ga žena pri delu preveč ovirala. Celibat je bil zanj stvar odločitve.

Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov objavljeno: Joker 237
april 2013