Revija Joker - Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov

Začetnik brezžičnega
Marca 1895 je laboratorij na Peti aveniji pogorel do tal, z njim pa vsa oprema in zapiski. Tudi tisti o 'shadowgraphih', nenavadnih sivinskih slikah, ki jih je povzročalo sevanje vakuumskih cevi. Ko je decembra tega leta Wilhelm Röntgen razglasil odkritje rentgenskih žarkov, se je izkazalo, da gre za isto reč. Bi lahko Tesla veljal za odkritelja, če mu delovna čumnata ne bi zgorela? Težko reči, saj so bili zanj le postranska zanimivost na poti do brezžične tehnologije, ki je postala nova obsesija.

Tesla se sprva ni zavedal nevarnosti obsevanja z rentgenskimi žarki in šele kasneje je slabo počutje povezal z njimi. Še vedno jo je odnesel bolje kot Edisonov asistent Clarence Dally, ki mu je prevelika doza sežgala roke, zaradi česar je umrl.

To je bila Teslova glavna hiba. Čeravno je odkril množico pojavov, se v fanatičnem stremenju po brez­žičnem pošiljanju elektrike nobenemu ni dovolj sceloma posvetil, da bi nastal nov izdelek veličine AC-motorja. 1898 je denimo predstavil eno svojih največjih mojstrovin, čolnič na radijsko vodenje, ki ga je poimenoval teleavtomat. Šlo je za prvo napravo te sorte na svetu, okoli katere je na noge lastnoročno postavil teorijo o radijskem vodenju. A bumbar izuma spet ni razvijal dalje! Raje se je odpravil na še en drag eksperiment v središče ZDA, v Colorado Springs.

Daljni prednik brezpilotnih predatorjev, s katerimi Obama raketira teroriste? Teslov teleavtomat. Izumitelj je bil prepričan, da se bodo vojne čez čas od­vijale le še med vojskami robotov. Ne le to, tudi človeka je imel za avtomat, ki se zgolj odziva na zu­nanje dražljaje in torej nima svobodne volje.

Mestece je slovelo po naelektrenem ozračju in Tesla je tu postavil pravi steampunkovski laboratorij. Pri­če­vanja govorijo, da naj bi površje v mestu tako naelektril, da je statična elektrika tresla ljudi skozi pipe. A tega ni moč z gotovostjo potrditi. Zatem naj bi njegove naprave ujele signal z Marsa. Trditev sploh ni bila ta­ko čez les, kajti v tistih časih je prevladovalo mnenje, da je Mars naseljen z inteligentnimi bitji. Astronomi so na planetu uzrli kanale, za katere so domnevali, da so umetnega nastanka. Danes vemo, da ni tako, in domneva se, da je Tesla ujel kakega od konkurenčnih raziskovalcev. Je pa jasno, da je enega od večerov med napajanjem tal z nabojem povzročil kratek stik, skuril generatorje v elektrarni in pahnil Colorado Springs v temo. Nori znanstvenik, pač.

Ta znana slika je iz Colorado Springsa. Gre seveda za trik z večkratnim odpiranjem zaslonke, saj bi bil Tesla v dejanski navzočnosti ob taki streli v smrtni nevarnosti. Blisk je dolg sedem metrov, elektriko zanje je brezplačno dovajala bližnja elektrarna.

Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov objavljeno: Joker 237
april 2013