Revija Joker - Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov

Sam proti vsem
Leta 1900 je J. Pierpont Morgan, najvplivnejši tedanji magnat, Tesli namenil novce za postavitev poskusnega radijskega stolpa na posestvu Wardenclyffe na Long Islandu blizu Manhattna. No, vsaj Morgan je mislil, da financira prvi radijski oddajnik na svetu, kajti izumitelj je imel čisto svoje plane. Iz Colorada se je vr­nil obseden z ultimativno zamislijo 'Svetovnega sistema' za komunikacijo in prenašanje energije. Tvorilo bi ga več prek sto metrov visokih stolpov širom sveta, med katerimi bi skozi Zemljo potovala pisana sporo­čila, govor, slika ter električna energija za delo. Namesto da bi se v Wardenclyffu zadovoljil z radijem, je hotel preveč ambiciozno prenašati elektriko na daljavo.

Tesla pred svojimi oscilatorji za proizvajanje visokofrekvenčnih signalov. Fotografija je iz leta 1916, ko je že izgubljal stik s čelom znanstvenega napredka, saj za viktorijanske nastopače tedaj ni bilo več prostora. Tistega leta je Albert Einstein objavil splošno teorijo relativnosti, katere pogledov Tesla ni sprejemal. V nos mu je šla ideja gravitacijskega ukrivljanja prostora, saj “ne moreš ukrivljati niča.”

To je bila kapitalna napaka. 12. decembra 1901 je namreč Italijan Guglielmo Marconi iz Anglije poslal črko 's' v Morsejevi abecedi 3500 kilometrov daleč v Kanado in Teslo pri brezžični komunikaciji prehitel po desni. Ta je ob dogodku pikro pripomnil, da je Marconi uporabil sedemnajst njegovih patentov. To je bilo res, a spektakularnost Italijanovega dosežka je Teslo preglasila. Za nameček se je podjetniško povezal z General Electricom, koder so bili zbrani vsi Teslovi največji sovražniki. Ti so s svojim vplivom Marconiju omogo­či­li gospodarski uspeh, Balkanca pa za več desetletij izbrisali iz ameriških univerzitetnih učbenikov! Obenem so se v ameriškem patentnem uradu zamenjali ljudje, tako da je leta 1904 institucija čudežno spremenila mnenje in Italijanu priznala patentni prvenec.

Takele so bile risbe Teslovih patentov. Inovatorjem ni bilo treba ničesar v resnici sestaviti. Dovolj je bilo, da so bile sheme in razlage tehnično smiselne, zato ni bilo nujno, da so vse delovale.

Tesla bi moral tako s stolpom na Wardenclyffu uspeti za vsako ceno. Toda reči niso šle po načrtih. Leta 1901 je zlom newyorške borze ceno surovin pognal v zrak. Drugo napako je storil sam, ko je Morganu sanjavo navrgel, da bo Svetovni sistem zmogel zagotav-ljati energijo ljudem zastonj. Iti z idejo o brezplačni surovini h kapitalistu je kratkomalo neumno. Morgan je bil besen, ker ga je Tesla prinesel okoli, in mu ni hotel dati niti ficka več. Prek zvez ga je onemogočil tudi pri iskanju drugih financerjev.
Inovatorju je naposled zmanjkalo denarja. Stolp je sicer za silo končal in ga zadnji teden julija 1903 pognal v delovanje. Prebivalci Long Islanda so pričevali o nenavadni svetlobi vrh strukture. A kar je bila zanje misteriozna predstava ubrisanega genija, je bil Teslov labodji spev, saj je moral napravo tedaj ugasniti. Za zaslužek je izumil spisek drugih uporabnosti, kot je bila leta 1909 turbina brez lopatic. Toda sleherna je bila zanj le sredstvo za pridobivanje denarja za Svetovni sistem in spet se ni nobeni posvetil toliko, da bi dozorela v uspeh. Naposled so oblasti leta 1917 stolp razstrelile, uradno iz strahu, da bi ga Nemci uporabljali za komunikacijo s svojimi ladjami, kajti tisto leto so ZDA vstopile v prvo svetovno vojno.

Teslova turbina na rotor nima pritrjenih lopatic, marveč kovinske diske. Tekočina teče ob njih in jih poganja s svojo viskoznostjo. Za Teslove čase koncept še ni bil zrel, danes pa jih kot črpalke za telesne tekočine uporabljajo ponekod v medicini.

Nikola Tesla, skrivnostni pastir elektronov objavljeno: Joker 237
april 2013