Revija Joker - Ubijalci iz daljave

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ubijalci iz daljave

Od vojakov do policistov
Preden se zazremo skozi daljnogled, je treba ostrostrelce popredalčkati. Obstajajo namreč trije razredi, ki se tako po oborožitvi kot taktiki razlikujejo. Najpreprostejši so del običajnih vojaških enot, ponavadi vsaj eden na pehotni oddelek, ki šteje ducat vojakov. Njihova naloga je preprosto povečati strelni doseg skupine. Običajne pehotne jurišne puške, kakršni sta M4 in naša FN2000, namreč na razdaljah nad tristo met­rov hitro izgubljajo natančnost ter učinek na cilju. Oddelčni strelec ima zato v rokah z daljnogledom op­rem­ljeno avtomatsko orožje večjega kalibra in z dalj­šo cevjo, ki zavda tudi na daljavi okrog osemstotih met­rov, a je slabše od blizu. V ZDA se je zanje udomačil izraz 'designated marksman'.

Strelci oddelka uporabljajo kar starejše avtomate večjih kalibrov, ki spojijo natančnost na razdalji in hitrejše streljanje, če se enota znajde v boju prsa ob prsa. Tale ima iz M16tke izpeljano SDM-R.

Druga vrsta so policijski ostrostrelci, ki s streh varujejo pomembne dogodke ali posredujejo pri krizah s talci. Čeprav so mojstri rokovanja s puško, so njihovi cilji običajno mnogo bliže kot vojaški - le redko dlje od stotih metrov! Toda njihovo delo terja drugačne pristope, recimo takojšnjo onesposobitev ugrabitelja z enim strelom, da ne bi poškodoval talcev.
Tretja in najbolj markantna sorta so pravi vojaški snajperji. To so tisti v vejevje odeti, po frisu počrnjeni komandosi z ogromnimi puškami, ki nesejo več kot kilometer. Gre za samostojne oddelke, sestavljene iz dveh ljudi. Eden je ostrostrelec, ki pritiska na spro­žil­nik, drugi pa njegov opazovalec, ki motri okolico in pomaga pri namerjanju. Takšna ekipa lahko deluje bodisi v navezi z ostalimi enotami, bodisi samostojno, pogostokrat globoko na sovražnem ozemlju. Zaradi tega mora biti vešča ne le v streljanju, temveč v kamuflaži in preživetju v divjini, kjer je lahko dneve brez zunanje podpore. Zaradi teh spretnosti se njihove naloge z golega polaganja nasprotnikov razširijo na izvidovanje in usmerjanje topniških ter letalskih udarov.

Policijski ostrostrelci se ne trudijo preveč s kamuflažo. Pri varovanju dogodkov jih celo postavijo na vid­na mesta, s čimer imajo vlogo odvračanja izgrednikov. Levi na sliki rokuje s protimaterialnim Barrettom M107 v mitralješkem kalibru 12,7 x 99 mm.

Ostrostrelec je vojaški termin, zato lovcev na neljudi semkaj ne prištevamo. ('Snajper' je spakedranka iz an­gleščine, ki jo bom sem in tja uporabil, ker mi nič ne moreš.) Brez dvoma je med lovci obilo ekspertov v pošiljanju krogel, toda streljanje ljudi je drugačno po­četje. Kot pravi eden od ameriških marincev: “Ostrostrelstvo je zalezovanje živih tarč, ki bodo, če ne boš dovolj previden, streljale nazaj. S topovi.” Takenako to pomeni, da ni vsak, ki ga večerna poročila okličejo za ostrostrelca, to tudi v resnici. Mediji blazno radi vsakomur s puško v rokah nalepijo tak naziv. A za tako označbo potrebuješ natančnega strelca z daljnogledom, kot je bil Kennedyjev atentator Lee Harvey Oswald. Ali oni, ki so na Balkanu ter v Libiji streljali civiliste. Ti niso le ostrostrelci, marveč vojni zločinci.

Ubijalci iz daljave objavljeno: Joker 238
maj 2013