Revija Joker - Ubijalci iz daljave

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ubijalci iz daljave

"S te razdalje ne bodo zad ..." *crk*
Človek bi pričakoval, da imajo ostrostrelci spričo svoje potentnosti cenjeno in bogato zgodovino. A ni čisto tako, četudi so natančen puškovni ogenj v vojskah uporabljali že za časa velikih napoleonskih formacij, ki so z mušketami krogle trosile v salvah. Poleg takih postrojenih vrst so imele armade še enote lahke pehote z daljšimi mušketami, ki so sovražnika maltretirale z večjih oddaljenosti. Najbolj samosvoja vrsta so bili strelci na ladijskih jamborih, ki so ciljali admirale. Tako je francoski leta 1805 med bitko pri Trafalgarju, ki so jo Britanci sicer dobili, smrtno ranil legendarnega britanskega admirala Nelsona.
V ameriški državljanski vojni so ti pehotni izvidniki v roke prvi dobili puške z risano cevjo, kar jim je močno povečalo učinkoviti domet. To je z glavo plačal severnjaški general John Sedgwick, ki ga je 1864 južnjak pihnil z oddaljenosti 900 metrov. Menda ravno po tem, ko je zatrdil, da sovrag "na tej razdalji ne bi zadel niti slona." Bil je žrtev z najvišjim činom v unionistični armadi v vsej vojni. A hkrati je tako postopanje strelski profesiji škodilo, saj so jo imeli za strahopetno, ker se žrtev ponavadi ni mogla 'pošteno braniti'. Zato je bil odnos vojska do ostrostrelcev tistihmal nekam dvoličen. Uporabljali so jih vsi, slavili pa redki.

Severnjaški ostrostrelec na drevesu med držav­ljan­s­­­ko vojno. Prvi strelni daljnogledi so dospeli sredi 19. stoletja. Bili so primitivne naprave, a z do petkratno povečavo boljši od prostega očesa.

Ubijalci iz daljave objavljeno: Joker 238
maj 2013