Revija Joker - Mehurčki osvežitve

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Mehurčki osvežitve

Naj pijejo oranžado
Tako Coca-Cola kot Pepsi sta že pred prvo svetovno vojno presegli ozemlje Severne Amerike in se ozirali po novih trgih. Prvi evropski polnilnici coca cole sta pričeli delovati leta 1919 v Parizu in Bordeauxu. Do sredine tridesetih let je tako pijača postala nadvse priljubljena tudi na naši strani luže. Ta čas zaznamuje ena najbolj uspešnih oglaševalskih kampanj podjetja iz Atlante. Leta 1931 so namreč prvič uporabili Božička, ki ga je risar Haddon Sundblom narisal kot prijaznega bradatega obilneža v rdeči obleki. Podobne risbe so sicer že obstajale, a ravno njegova upodobitev je tista, ki jo danes praktično ves svet privzema kot obraz dobrega moža z darili.

Sodobna polnilna linija v osnovi ni drugačna kot tista pred sto leti. Ima manj ljudi in več robotov, še vedno pa steklenice potujejo skozi pranje in dezinfekcijo, točenje ter pakiranje. Vse polnilnice od matičnega podjetja dobijo predpripravljen sirup, ki mu dodajo le sladkor in vodo. Ta ponavadi ni iz vodovoda, marveč last­nih vodnjakov, ki so pod striktnim nadzorom. Na koncu dodajo še ogljikov dioksid.

Potem pa je prišla druga svetovna vojna. Zaradi embarga so polnilnice v nacistični Nemčiji (imeli so jih 43!) ostale brez sirupa in trume nadljudi brez priljubljene osvežitve. Za nameček se je leta 1938 smrtno ponesrečil vodja Coca-Coline nemške podružnice, po rodu Američan, in posle je prevzel njegov namestnik, Nemec Max Keith. Ta je skušal sirup dobiti prek nevtralne Švice, a ni šlo. Zato so si morali izmisliti nekaj povsem novega. A kaj, ko so imeli na voljo le ostanke, bolje rečeno odpadke živilske industrije. Novo pijačo so delali dobesedno iz sirotke in pogač, ki so ostajale po prešanju sadnih sokov. Sprva si niso mogli privoščiti niti sladkorja, zato so uporabili saharin. In kako se je ta ogabnost imenovala? Max je sodelavce ob iskanju imena pozval, naj razkrijejo svoje fantazije, pa je eden od njih promptno odvrnil: Fanta!

Legenda veli, da so si fanto izmislili nacisti med vojno. V resnici Max Keith, vodja Coca-Colinih nem­ških polnilnic, ni bil član stranke. Napitek so naredili dobesedno iz odpadkov, saj sirupa zaradi embarga niso dobili. Sličen mit je, da Božiček nosi rdeče cunje zato, ker dela reklamo za Coca-Colo. To seveda ne drži. Rdeča suknja je veljala za standardno opravo nizozemskega Miklavža in večina ameriških risarjev v zgodnjem 20. stoletju ga je risala na podoben način.

Proizvodnja fante je obdržala vse polnilnice pri življenju do konca vojne, nakar jih je Keith znova predal matičnemu podjetju, skupaj z receptom za fanto in dobičkom, ki ga je pridelal. Ostal je šef nemške podružnice. Fante torej niso iznašli nacisti in celo v uradni zgodovini Coca-Cole je Keith ves čas naveden kot uslužbenec podjetja, ki se je v tistih letih pač zna­šel, kot se je. A fanta je dokazala, da lahko okusno in osvežilno gaziranko napraviš iz česarkoli, in svetovna industrija je koncept hvaležno pograbila.

Čeprav ob fanti najprej pomislimo na oranžado, se pod blagovno znamko skriva več kot sto okusov, prilagojenih različnim trgom. Nikjer na svetu jih ne dobite vseh sto, nekatere pa so prav bizarne, recimo japonska moo moo white z okusom po mleku!

Mehurčki osvežitve objavljeno: Joker 239
junij 2013