Revija Joker - Z masko do zvezd

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Z masko do zvezd

Konci in kraji
Čeprav ima Slovenija eno najkrajših obal, pod Alpami obratuje kar nekaj stalnih potapljaških klubov in šol. Večina akcije je v poletni sezoni, ko oživi piranska Punta. Najgloblja točka v slovenskem morju leži na globini 38 metrov in se simbolično imenuje Triglav. Četudi Jadran in Sredozemlje ne dosegata pisanosti tropskih morij, življenja v zaščitenih območjih ne ma­njka. Poleg tega je v slovenskem morju stalna jata delfinov, obiščejo pa nas tudi občasni eminentni gostje, kot so kiti. Prave možnosti za potapljanje z njimi ni, toda okostje leta 2003 poginule brazdaste kitovke Leonore si lahko ogledate v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju.
Slika se nadaljuje širom hrvaške obale, kjer je poleg tega kup razbitin. Tako je potapljaških možnosti kar nekaj tudi relativno blizu meje. Če pa si želiš več in pričakuješ izkušnjo naravnega akvarija v slogu dokumentarcev, sedeš na letalo za eksotične kraje, kot sta pregovorna Egipt in Tajska. Voda je tod toplejša in bistrejša, v njej pa se razraščajo koralni grebeni z nedojemljivimi količinami in barvami podvodnega življa.

Oceani skrivajo mnoge kotičke, ki so za potapljače navdihujoči, domala sanjski. Mikronezijskemu otočju Palau zaradi edinstvene oblike pravijo plavajoči vrtovi. Na spodnji sliki je Velika modra luknja v srednjeameriški državici Belize. Podobnih podvodnih globeli je po svetu še več. Povezane so s kraškim terenom in so globoke okrog sto metrov.

Če je tvoj prvi stik s potapljanjem tako rajski kot moj pred skoraj tremi leti, se je klicu modrine res težko upreti. Kamorkoli se odpraviš, na zanimivih krajih obratujejo potapljaški centri, ki izvajajo tečaje, izposojajo opremo, polnijo jeklenke in organizirajo vodene izlete. Alternativa kopenski bazi so namenske potapljaške barke (liveaboardi). Prednost takih več­dnev­nih odprav je dostop do odročnih potapljaških lokacij in veliko število potopov dnevno. Če deželni zakoni to omogočajo, pa najbolj zagrizeni kompresorje in polno opremo zbašejo v kombije in se sladkovodna okolja odpravijo raziskovat na lastno pest.
Neredki se v vse skupaj zaljubijo do te mere, da v potapljanju najdejo alternativno kariero. Izkušen AOWD se lahko udeleži enotedenskega usposabljanja za potapljača reševalca, ki je trening odzivanja v stresnih situacijah. S tem znanjem se odpre dostop do prve in s tem prelomne profesionalne stopnje, čina divemaster. Program tipično traja nekaj mesecev, potapljaški mojster pa nato vodi in organizira potope ter je nasploh vsestranski spretnež. Do inštruktorja, ki samostojno izvaja tečaje in je najbolj iskan potapljaški kader, vodi dodatno dvotedensko izobraževanje.
Ker so programi mednarodno priznani, marsikdo najde službo v eksotičnih krajih. Čeprav je delo zahtevno in plačilo prejkone zanikrno, se le malo takih vrne v primež vsakdanjika. Na drugem koncu spektra so poklicni potapljači v mornarici, na naftnih ploščadih ter v ostalih težavnih okoljih, kjer potrebujejo podvodne varilce in ostale tehnike.

Med večino potopov je presenetljivo malo gibanja, a občasno je vseeno treba bolj raztegniti krake. V takem primeru je podvodni skuter koristna pomoč, ki olajša prečenje daljših razdalj. Seveda prdalice ne smeš usmeriti navzdol ali navzgor!

Z masko do zvezd objavljeno: Joker 240
julij 2013