Revija Joker - Z masko do zvezd

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Z masko do zvezd

Naprej v globine
Potapljanje v zahtevnih razmerah je eno od gonil napredka. Avtonomni dihalni aparat je star že sedemdeset let in postavlja se vprašanje, kako bi njegov domet izboljšali. Pri tem znanstvenofantastične knjige in filmi niso slaba zakladnica idej.
Jules Verne je v svojem legendarnem romanu Dvajset tisoč milj pod morjem že leta 1870 prikazal potapljanje in sprožil eksplozijo zanimanja. Ena od možnosti, ki danes pridobivajo na veljavi, je sistem zaprtega dihalnega kroga, rebreather. Namesto običajne jeklenke si je tu treba oprtati aparaturo, ki izdihan zrak reciklira in mu dodaja kisik. Ker ob tem pri izdihu ne nastajajo mehurčki, je potapljanje z rebreatherjem bolj prikrito in zato cenjeno pri vojaških misijah ter v občutljivih okoljih. Zamisel ni nova, vendar zaradi nezanesljive opreme in cene še ni masovno prodrla med rekreativne potapljače.
Od bolj domišljijskih izumov pridejo na misel umetne škrge, ki bi kisik pridobivale neposredno iz vode. Ideja je dobra, izvedba pa trenutno nemogoča, ker bi bilo treba prečrpati na stotine litrov vode v minuti. Zaradi viskoznosti so v praksi zaenkrat neuporabne tudi dihalne tekočine z raztopljenim kisikom, kakršen je perfluorokarbon iz Cameronovega filma Brezno.

Ladijske razbitine so pravi spomeniki, a spadajo med zahtevnejša podvodna okolja. Raziskovanje zunanjosti ni problematično, kdor pa bi rad zlezel v notranjost, potrebuje poseben tečaj in izkušnje.

Ta režiser je nasploh obseden z morjem. Potem ko je za snemanje filma Titanik večkrat obiskal polčetrti kilometer potopljeno razbitino, se je lani z batiskafom spustil v samo naročje Marianskega jarka, skoraj 11 kilometrov globoko. Pri tem je le za dlako zgrešil globinski rekord Walsha in Piccarda iz leta 1960. Za primerjavo povejmo, da običajne vojaške podmornice ne zmorejo niti desetine te vrednosti! Nemara je med tem podvigom dobil navdih za nadaljevanje filma Avatar, ki naj bi se dogajalo v podmorju.
Na to tridimenzionalno poslastico se bomo še nača­ka­li, zato pa je že danes na voljo kup čudovitih dokumentarcev, kot sta seriji The Blue Planet in Ocean Giants. V špilih se podmorje pojavlja presenetljivo redko. Na prvo žogo ga povezujemo s Seginim Ecco the Dolphinom in serijo simulacij Silent Hunter, najlepše pa sta ga ujeli igri Endless Ocean 1 in 2 za wii. Tu si se potapljal širom sveta, fotografiral ribe, vodil turiste in živel polno skubastično življenje. Srčno upam, da se nam obeta še kak del, saj bi tako na wiiju U kot na 3DSu z veseljem spet skočila med valove.

Kljub zlohotnemu slovesu so morski psi med potapljači priljubljeni. Ko se kak pokaže v Jadranu, sicer zavlada nemir, a večinoma so plašni in se držijo zase. Stvari znajo uiti iz rok v krajih, kjer jih privabljajo s hrano. Vseeno je veliki beli prenevaren, da bi se z njim družili brez kletke. Sveti gral je dobrodušni morski pes kitovec, ki malica plankton in je velik kot avtobus.

Z masko do zvezd objavljeno: Joker 240
julij 2013