Revija Joker - Zračne ladje davnih dni

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zračne ladje davnih dni

Oboroženi cepelini
Vzporedno s civilnim prevozništvom so cepelini stopili tudi v vojaško službo. Zanje se je ogrel celo nemški ce­sar Viljem II., ki je odobril program oboroženih zrač­nih ladij. Toda leta 1913 sta novo vejo vojske zavrli dve veliki nesreči, v katerih sta umrli celotni posadki in mnogo visokih činov. To je obenem dalo mož­­nost konkurentu Zeppelinove firme, navezi profesorja in industrialca Schütte-Lanz. Podjetje je za soldatesko izdelalo dva ducata zrakoplovov z oznako SL, ki so bili v veliko ozirih naprednejši od cepelinov. Vseeno na dolgi rok zaradi slabšega lobiranja niso uspeli.
Ko je Evropo zajela vihra prve svetovne vojne, so bile vse nezgode pozabljene. Nemška armada je vpoklicala civilne cepeline in oba proizvajalca sta nova plovila delala dan in noč. Letala so tedaj resda že obstajala, toda njihov doseg in nosilnost sta bila domala neuporabna. Sto petdeset metrov dolge zračne ladje so se po drugi plati z nekaj tonami bomb brez težav vzpele visoko nad oblake. Kro

Kajzer Viljem II. je bil v žlahti z angleškim dvorom, zato je prepovedal bombar­di­ranje Londona. Nenatan­č­ne bombe so padale zve­či­ne na naselja, zato so cepe­linom pravili baby killers.
nisti navajajo več kot sto ne­m­š­­kih bombardiranj na vseh koncih Evrope. Največji poudarek je bil na Veliki Britaniji, a kljub grozeči nevarnosti ti podvigi niso bili pretirano uspešni. Zadeli niso niti enega vojaš­ke­ga objekta in bombe so zve­či­ne padale na predmestja ter vasi, kjer so pobile nekaj sto civilistov. Pri tem so cepelini nizali nesrečo za nesrečo.
Angleži so zoper vodikove balone hitro iznašli učin­ko­vi­to orožje: zažigalne naboje. Navadna krogla namreč kljub luknjanju ni naredila posebne škode, saj ni vnela plina. S fosforjem premazani naboji so bili po Sanktpetersburški deklaraciji resda prepovedani. Toda proti nasprotniku, ki je uporabljal bojne strupe, ni bilo dileme. Nemci so zato pričeli letati više, koder jih ob­ramba ni dosegla. Pri tem so uporabljali opazovalno gondolo, ki so jo na žici spustili za sto metrov, da je pokukala izpod oblakov. Človek v njej je nato jav­ljal si­tuacijo navigatorjem in bombašem. A pet kilomet­rov visoko so imele zmrznjene in omotične posadke preveč dela z vremenskimi neprilikami in upravljanjem, da bi utegnile še uspešno metati bombe. Še najbolj so se cepelini izkazali v pomorski izvidnici, kjer so iskali zavezniške konvoje vse do konca vojne.
V seštevku je bil učinek preletavanja sovražnika ust­varjanje strahu, vendar za visoko ceno. V eni največ­jih tovrstnih operacij septembra 1916 je zaradi nevihte nad morjem od šestnajstih nemških zrakoplovov London dosegel en sam in še tega so na kraju sestrelili. Tekom štirih let jih je Nemčija izgubila skoraj sto, večinoma zaradi vremena in okvar. Ker se je letalstvo v nekaj letih razvilo, so glavnino bombardiranja prevzeli prvi bombniki. Smele zamisli po napadu na New York pa so ostale le v glavah zanesenjaških generalov.

Ko se je LZ 4 na vojaški predstavitvi ponesrečil, je profesor Johann Schütte s študenti zasnoval lasten zrakoplov. Njegova izvedenka, ki jo je sponzoriral tovarnar Karl Lanz, je imela bolj ubogljivo konstrukcijo iz vezanega lesa in bolj aerodinamično obliko od Zeppelinovih. Izdelali so dvajset ladij, ki so delovale na Balkanu in vzhodni fronti. (Prizor je iz bombardiranja Varšave.) Skoraj vse so doživele konec v nesrečah, od udara strele prek viharja do podrtja hangarja, eksplozije in strmoglavljenja. Taka je bila pravzaprav splošna usoda cepelinov v vojni.

Zračne ladje davnih dni objavljeno: Joker 250
maj 2014