Revija Joker - Zračne ladje davnih dni

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zračne ladje davnih dni

Graf Zeppelin
Angleži in Američani so imeli z zrakoplovi precej smole, medtem ko se jih Sovjeti kljub idejam o Leninovi floti sploh niso resneje lotili. Italija in Francija sta sicer dobili nekaj nemških cepelinov za vojno od­škod­nino, vendar jih zaradi nesposobnosti vodenja in vzdr­že­vanja nista uporabljali. Le Nemci so v prevoznem sredstvu, ki so ga obvladovali že pred vojno, videli potencial. Takoj po dokončanju Los Angelesa je pri­čel v Zeppelinovih hangarjih nastajati še boljši model z zaporedno številko LZ 127. Ob splovitvi leta 1926 so neboplovnega velikana krstili po ustanovitelju podjetja.

V zgodovino se je Graf z mastnimi črkami vpisal po izredno odmevnem tritedenskem potovanju okrog sveta leta 1929. Cepelin je štartal v New Jerseyju, natočil gorivo v Nemčiji, preletel Sibirijo, se pofočkal v Tokiu in se čez Tihi ocean vrnil v ZDA. Pot je bila popoln uspeh, za katerega je kapitan Hugo Eckner pre­jel mnogo odličij. Pustolovščino je dokumentirala znana novinarka Grace Drummond-Hay. Iz njenih zapiskov in posnetega materiala je BBC pred kratkim zmontiral zanimiv dokumentarec Farewell, ki ga najdete na YouTubu.

Graf (grof) Zeppelin je postal najbolj uspešna zračna ladja vseh časov, saj je v devetih letih redne službe brez nezgod opravil 590 letov. Povezoval je Nemčijo s Sredozemljem, znanstveno odpravo peljal čez Arktiko, obletel svet in prvi vzpostavil redno čezoceansko zračno linijo. Najbolj znana, več kot stokrat prekri­žar­jena proga je bila Friedrichshafen - Rio de Janeiro. Po morju je potovanje trajalo en teden, cepelin pa je potnike, ki so bili pripravljeni plačati okoli tri tisoč današnjih evrov, tja dostavil v treh dneh.
Kljub visoki ceni vozovnice največjega dela posla niso predstavljale prodane karte, saj je zračni brod na krov vzel vsega dvajset potnikov. Podjetje se je pokrivalo s prevozom tovora in pošte. Brazilija, Nemčija in ZDA so izdale več posebnih serij znamk, ki so jih filatelisti raz­grabili in so dandanes izredno iskane. Pravzaprav je šlo tistihmal v promet vse, kar je bilo v zvezi z Grafom Zeppelinom. Ljudje so bili nad veličastno in edinstveno nemško zračno ladjo tako navdušeni, da je vsak pristanek spremljala parada večdeset­tisočglave mno­žice. Zanesenjaštvo je šlo tako daleč, da so konico Em­pire State Buildinga, najvišjega takratnega nebotičnika, ki so ga še gradili, predvideli za cepelinsko sid­rišče. A ob poskusu z manjšim balonom so hitro so ugotovili, da pripetje 236-metrov dolgega Grofa na ko­nico 380 metrov nad tlemi ni izvedljivo.

Najmočnejša linija Grafa Zeppelin je bila v Južno Ameriko - v Pernambuco in Rio. V Braziliji in Argentini je živelo namreč veliko Nemcev, dobrih pomorskih povezav pa ni bilo. Luksuzne križarke so vozile le v ZDA. Na cepelinu so potniki seveda uživali vr­hunsko udobje. Kabine so bile sicer male, a so imele okna, v jedilnici pa so jim stregli z najboljšimi jedmi in vini. Strežaj v črnem v ozadju je Heinrich Kubis, prvi zračni stevard, ki je poklic otvoril že pred vojno na ladji LZ 10 Schwaben. Stevke morajo imeti še dandanes na nočni omarici njegovo sliko.

Čeprav velja, da so bila trideseta leta 20. stoletja zlata doba cepelinov, je to nenavadna trditev, saj je bilo cepelinov v vsem tem času manj kot prstov na roki. V nekaterih letih je bil Graf Zeppelin edini aktiven zrakoplov in s tem ponos germanske industrije. Nacionalsocialistična stranka se je seveda zavedala njegove vrednosti oziroma posebnosti, zato je na Göringovo pobudo prešel pod okrilje državnega podjetja. S tem so nacisti dobili nov medij, ki so ga s pridom uporabili za širjenje svoje doktrine. Čeprav se je na ob­­zorju že kazala premoč letal napram zračnim ladjam, je vodstvo Tretjega rajha odobrilo izdelavo novega, še večjega, še bolj ambicioznega cepelina LZ 129, ki bi svastiko prinesel na vse konce sveta.

V tridesetih letih preteklega stoletja, ko so bile velikanske zračne ladje na vrhuncu, si je laična javnost dajala duška v sanjarjenju o prihodnosti zračnega prometa. Časopisni ilustratorji so kar tekmovali, kdo bo bolj širokopotezno predstavil jutrišnje zrakoplove, gromozanske leteče hotele, nebesna letališča in celo utopične, pol kilometra visoke zgradbe, ki rabijo kot pristajališča za vse sorte zračnih vozil.

Zračne ladje davnih dni objavljeno: Joker 250
maj 2014