Revija Joker - Pravi X-factor

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Pravi X-factor

Moč statičnih slik
Morda sem s tako razlago komu pokvaril spomine in oglede X-filmov, ki studiu Fox redno navržejo dobiček. Nič hudega, kajti zelo rad bi kakega gledalca zbrcal iz objema h'woodskih epopej v naročje stripov. Le-te so dandanes nadomestili filmi in podajanje zgodb skozi sličice s tekstovnimi oblački je pri večini v nemilosti, češ, da je za otroke. A to je kratkovidno. Nekateri X-filmi so tematsko in prispodobno solidni, zlasti X1, X2 in First Class, dočim nobenemu ne oporekam zabavnosti, spektakla ter akcije. Vendar se držijo varnih voda - fetišizirajo Wolverina, pogrevajo rivalstvo med Xavierjem in Magnetom, ki so ga stripi razdelali že pred Days of Future Past, in zapostavljajo ženske, ki so v X-stripih bistveno številčnejše in moč­nejše. Dve filmski uri nista zadosti, da bi, celo v nadalje­vanjih, izrazili zapletene medsebojne odnose in kon­­kurirali megastični količini epskih pripetljajev, ki se je Iksarjem zgodila na papirju. Naravno okolje za X-Men so dejansko stripi, saj je mogoče tako kompleksno tematiko obdelati le skozi ducate zvežčičev. Čeprav gredo v drugo skrajnost in znajo izdatno komplicirati, zadnji film Days of Future Past pa se jim po občutku dejansko precej približa (se bo to ohranilo?), v njih še vedno živi pravo bistvo mutantske zalege.

Vsled razboritosti so X-Meni idealni za špile. Najbolj širno znane so japanske 2D-pretepačine z njimi, od Children of the Atom do Marvel vs. Capcom.

Pravi X-factor objavljeno: Joker 251
junij 2014