Revija Joker - Krvava elektronika

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Krvava elektronika

Čista vest
No. Blazno lahko je firmi Nike žugati, da njihove super­ge šivajo podplačani delavci z drugega konca sveta - in sicer na Twitterju s pametnim telefonom, ki naj­verjetneje ni brez moralnega bremena. Ironija je po­dobna tisti, ko veganstvo zagovarjajo ljudje z obuvali iz dragega usnja. Ljudje pač preveč radi mižimo na obe očesi (zato imate Joker, da vsaj enega odpre!). Pogled v zakulisje svetovne trgovine s surovinami, iz katerih nastane nam ljuba zabavna elektronika, trezni. Pove, da je sodobna tehnologija vpeta v po­dobne geopolitične igrice s surovinami, kot jih poznamo skozi vso človeško zgodovino s starejšimi dobrinami, na primer kakavom iz Sierre Leoneja. Le proizvodnja je postala tako zamotana, da je manj opazna ... dokler opaznost ni v interesu firm, to je.
A hkrati je primer o konfliktnih surovinah pozitivna pripoved o tem, da so spremembe ponekod možne. Da je, ko se v enakem cilju združijo podjetja, politika in prave okoliščine, moč doseči nekaj pozitivnega. Da stališče, da 'itak ni mogoče napraviti nič', ne velja. In da so tečne nevladne organizacije čisto zares uporabne. No, mogoče je vse le marketinški prijem. Še eden od zaključkov današnjega prispevka je namreč ta, da na izdelke prihajajo nalepke z zagotovili, da so 'nekonfliktni'. Podobno kot na hrani najdeš značke bio, eko in podobno. Si bomo s temi nazivi tudi v elektroniki čistili slabo vest? Morda. Nekaj je pa vseeno gotovo. Otroci, ki jim ni treba več garati v rudnikih sredi Konga, so Intelu, HPju in druščini hvaležni.

Ironično je, da je sama tablica, na kateri beremo o tegobah tretjega sveta, z njimi povezana bolj, kot si mislimo. A hkrati nam lahko pomaga, da se teh povezav zavemo. Če se le malo potrudimo.

Krvava elektronika objavljeno: Joker 257
december 2014