Revija Joker - Krvava elektronika

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Krvava elektronika

Kamni spora
Omenjena Intelova najava s sejma CES je večino prvič seznanila z izrazom 'konfliktna surovina'. Z njim so poimenovali nekatere rudnine, ključne za nastanek računalniških procesorjev. Ime ni zraslo na Intelovem zelniku, temveč je nastalo pred slabim desetletjem v krogu nevladnih humanitarnih organizacij. Te so opazovale položaj v Demokratični republiki Kongo, stisnjeni v primež milic in brezvladja, o katerem si več preberi v okvirju. Sprva je bila njihova pozornost namenjena zloglasnim 'krvavim diamantom', katerih trgovina je napajala zločinske milice in lokalne gospodarje vojne. A naposled so izluščili štiri kovine, pomembne za ekonomijo tamkajšnjih upornikov, ki so potovale v visokotehnološke tovarne Zahoda. To so zlato, kositer, tantal in volfram.

Nekateri za problematično označujejo kar širšo regijo Konga. Ko slednjemu pripojiš sosednje države, svetovni delež izvoza tantala naraste na tretjino. Pri preostalih treh težavnih rudninah je bolj zadaj.

Zlato ni uporabno le kot valuta. Njegovo odlično prevajanje elektrike botruje tankim prevlekam na pomembnih stikih, na primer priključkih pretvornikov zvoka in karticah SIM. Kositer uporabljajo za cinjenje električnih komponent na podlago in ga najdemo v uvodoma omenjeni rudi kasiterit. Volfram je osnova odpornih zlitin z visoko gostoto, ki ga v telefonih izkoristijo kot utež v vibratorju in trdnem ogrodju naprave. Njegov vir je volframit. Najpomembnejši za elektroniko pa je tantal, dobro prevodna in na korozijo odporna snov, ki je bistven del sodobnih baterij, električnih kondenzatorjev, tranzistorjev, leč fotografskih aparatkov v telefonih in še česa. Pridobivamo ga iz koltana, kar je ime za mešanico rud kolumbit in tantalit.
Pri tantalu je DR Kongo nezanemarljiv vir za svetovno industrijo. Z njegovega vzhoda je pred desetletjem prišla okrog desetina vsega koltana, skupno pa je za vse štiri problematične surovine tamkaj okoli pet tisoč rudnikov. Zaradi vojnih razmer in brezvladja so jih imele zvečine pod nadzorom lokalne milice, ki so delovno silo neusmiljeno izkoriščale. Dobički so se prelivali v nakupe orožja in bogatenje gospodarjev vojne, ki so novačili otroške vojake in nadaljevali oborožene spopade. Problematika konfliktnih mineralov se torej ne tiče zgolj slabih delovnih razmer, s katerimi radi opisujemo slabe plati globalizacije, marveč je resnejša. To je koncem prejšnjega desetletja zmotilo več podjetij, poleg Intela denimo še HP in Motorolo.

Sličnega problema krvavih diamantov se je Hollywood lotil v filmu Blood Diamond z Di Capriom v glavni vlogi. Gre za spodobno in ogleda vredno reč.

Krvava elektronika objavljeno: Joker 257
december 2014