Revija Joker - Počasno odraščanje umetnega človeka

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Počasno odraščanje umetnega človeka

Sanje o mehaničnem bitju
Judovska legenda pravi, da si je kralj Salomon izdelal prestol, iz katerega so ga pozdravljale kovinske ptice, in ko je sedel nanj, mu je orel položil krono na glavo. O avtomatonih iz kolesc in vzmeti je razpravljal že Aristotel in menil, da bi lahko pomenili konec suženjstva. V starogrški mitologiji si je Hefajst v kovačiji izdelal celo množico bronastih pomočnikov. Zlasti slovi njegov velikan Talos, ki je varoval Kreto in metal skale v sovražnike. Navsezadnje se v God of War 2 tepemo s podobnim rodoškim orjakom! Mitski obrtnik Dedal naj bi gradil gibljive kipe, ki "so jim zgolj verige preprečevale, da ne bi pobegnili," in jim z živim srebrom vdihoval dar govora. Golemi iz judovske folklore pa so magični in ne mehanični objekti, nastali z animacijo gline ali podobnega materiala. V celoti gre za sužnje človeškemu gospodarju, ki ponavadi ne znajo govoriti.

Karakuri ningyo so tradicionalni japonski avtomati, ki so se pojavili v sedemnajstem stoletju. Aristokracijo so takrat zabavali s preprostimi gibi, ki pa so navduševali, saj je bil mehanizem zakrit.

Ideja o umetnih ljudeh je z razvojem tehnologije iz mitoloških oblik prešla v stvarne težnje. Že v srednjem veku je bilo obilo poskusov, da bi naredili 'človeški stroj'. Arabec Ismail al-Jazari je v trinajs­tem stoletju napravil mali orkester na zasidranem čolnu, ki ga je prek lopatic gnal rečni tok. Tudi Leonardo da Vinci se je ubadal z animiranimi oklepi na zobnike, vendar ni jasno, v kolikšni meri je robotskega viteza v resnici sestavil. Kovaški mojstri širom Evrope so obrt izkazovali z umetelnimi animiranimi prizori iz vsakdanjega življenja. Do 18. stoletja so bili takšni mehanizmi tako pretanjeni, da so lutke zmogle napisati par besed ali izrisati preprosto risbo! Posebej je bil znan francoski izumitelj avtomatskih statev Jacques de Voucanson, ki je izdelal dva 'glasbenika,' piskača in igralca tamburina. Toda ironično je bila bolj od njegovih človekolikih umotvorov razvpita mehanična raca. Jacques jo je leta 1738 izdelal kot učni pripomoček, ki bi razložil prebavo, zato je znala srati. Vendar je imela 'drek' v resnici spravljen v posebni vrečki.

Turškega šahista je sestavil Madžar Wolfgang von Kempelen, da bi navdušil cesarico Marijo Terezijo. V 84 letih, do žalostnega konca v požaru, je 'igral' tudi z Napoleonom in Benjaminom Franklinom.

Trideset let kasneje je evropske dvore obnorel mehanični Turek, ki je obvladal šah, in to tako dobro, da je po vrsti premagoval učene glave. No, šlo je za potegavščino. V podestu je bil skrit živ igralec, ki je prek sistema vzvodov premikal Turkovo roko. Večino manjših naprav so sicer gnale vzmeti ali uteži. Druge, na primer kipe-udarjalce cerkvenih zvonov, so morali neposredno sukati ljudje. Parni stroji so bili preveliki in preumazani, da bi jih uporabili v takšnih umetelnih izdelkih, zato so steampunkovske zgodbice zares samo domišljija. A kljub temu za vrhunec avtomatonov oziroma za njihovo zlato dobo velja prav obdobje, iz katerega se napaja steampunk - tisto vladavine kraljice Viktorije v drugi polovici 19. stoletja. To je bil čas, ko je britanski imperij s paro zavojeval svet, medtem ko so francoski in angleški rokodelci izdelovali najlepše in najbolj kompleksne mehanizme z zobniki in vzmetmi. Od tu pobira čudoviti Scorsesejev film Hugo, čeprav se dogaja kasneje, med obema vojnama.

Viktorijanske lutke so delovale podobno kot cingljajoči avtomati: program je bil zapisan na kovinske valje ali luknjane plošče. Izrisane podobe so bile lahko jako zapletene, če je bilo navodilo dolgo.

Počasno odraščanje umetnega človeka objavljeno: Joker 275
junij 2016