Revija Joker - Počasno odraščanje umetnega človeka

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Počasno odraščanje umetnega človeka

Problemi zavesti
Čutila morajo poleg gibanja in orientacije androidu omogočati naprednejšo interakcijo z okolico. To pomeni prepoznavo objektov in razumevanje človeškega govora, kar so ključni vhodni podatki za njegov center odločanja. Hkrati je to del strojne 'pameti', kjer smo dosegli največji napredek, saj algoritmi za tolmačenje obrazov in besed računalniku že nudijo zmožnost identifikacije ljudi v prostoru ter razumevanja mnogih govorjenih ukazov. A da bi se android znašel brez pomoči, bi potreboval zmožnost razumnega sklepanja. Tu pa stopamo na področje umetne inteligence, ki je v človeški oziroma tako imenovani 'močni' različici (strong AI) še nismo iznašli. Razen če v katerem od vojaških laboratorijev že ždi Skynet in plete niti našega uničenja.

»Bi dovolili robotu, da vašemu staremu očetu dozira pomembno zdravilo?« je eno od vprašanj, ki se porajajo ob napovedih samodejev za pomoč starejšim. Zasnove, kot je Romeo, naslednik droida Nao, so še v preizkusnih fazah. Toda pričakovati gre, da bo taka naprava kmalu glavni zaupnik tistih, ki sorodnikov in prijateljev nimajo več.

Tisto, čemur danes pravimo umetna pamet, so skupki kode in včasih stroja, ki se znajo za silo prepričljivo odzivati v zelo omejenih razmerah. Denimo boti za pogovore in kvize. Med njimi je poznan IBMov Watson, ki je leta 2011 zmagal v kvizu Jeopardy. Pa nadalje igralne pa­meti, ki zmagujejo v šahu in goju, ter tiste, ki postopa­jo po nekaterih spletnih igrah. Večina jih deluje na principu nevronskih mrež, torej na podobni osnovi kot človeški možgani. Zgrajene so iz skupkov programskih in ponekod hardverskih vozlišč signalov. Ta se pretikajo glede na vhodne dražljaje, ki predstavljajo izkušnje iz okolice. To pomeni, da se mora tak stroj obilno učiti, preden se vozlišča pravilno nastavijo, enako kot človek. Računalniške bote v ta namen programsko futrajo z ogromno količino podatkov in tako na primer izbolj­šu­je­jo algoritme za prepoznavo slik ali drugo iskanje informacij na internetu (data mining). Pri androidih bi morali iznajti podoben način, saj ne bi bilo ekonomično poslati robota skozi vrata, da bi zbiral izkušnje z zaletavanjem v steno. Predvideva se, da jih bomo pošiljali v virtualno okolico. Se bodo androidi učili skozi rift?

Postroj simpatičnih šolskih raziskovalnih robotkov Darwin na igrah v kanadskem Winnipegu. Tamkaj se marca vsako leto hodci pomerijo v hokeju, rokoborbi, iskanju skritih predmetov in vlečenju bremen.

Za silo prepričljiv mehanski posnetek človeka bi potreboval za več razredov boljšo inteligenco od vseh, ki jih danes urijo na strežniških farmah. Morala bi biti zmožna vsaj delnega prilagajanja poljubni situaciji, za kar ne bi zadostoval noben skupek prepripravljenih ukazov. Če in kdaj bi se v takšnih strojnih možganih rodilo samozavedanje, pa je še vedno bolj filozofsko kot znanstveno vprašanje, saj še vedno ne vemo, kaj pravzaprav oblikuje zavest v človeškem umu. Je to le seštevek elekt­rič­nih napetosti ali, kot trdijo religiozno navdahnjeni, nekaj drugega, nekaj več? Zato so ideje o robotih, kot sta Daneel in Data, v tem trenutku neizvedljive, nam pa se zdijo obstoječi roboti brezupno omejeni. Posledično današnje praktične rešitve ne gradijo na zlivanju s človeško okolico, marveč na zadovoljivi priljudnosti.

TOPIO, kar stoji za TOSY Ping Pong Playing Robot, je vietnamski humanoid za udarjanje z namiznoteniškim loparjem, ki ga radi vlačijo po sejmih. Spretnost krepi s strojnim učenjem igre.

Počasno odraščanje umetnega človeka objavljeno: Joker 275
junij 2016