Revija Joker - Mož z liane

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Mož z liane
...
Ne noži ne krogle, ne udarci ne padci ne škodijo džun­gelskemu duhu Tarzanu. Kaj šele leta – minila so že sto štiri, odkar se je pojavil v knjižni obliki, in le malo manj od filmskega nastopa. Človek, ki so ga vzredile opice, je ravnokar deležen novega spektakla na velikem platnu. Zato Sneti njemu v čast spusti tekstovni krik iz petnih žil.

Edgar Rice Burroughs si sprva ni mislil, da bo postal pisatelj. Potomca angleških izseljencev v Ameriko je mikala vojaška kariera, toda zaradi prirojene srčne napake mu je služba soldata splavala po vodi. Kako nezadovoljen je moral biti drugače virilni mladenič, ki je bil nato prisiljen leta in leta opravljati slabo plačana dela! Med drugim je tržil šilčke za svinčnike, kar je verjet­no najdlje od tega, da bi s potegnjeno sabljo juri­šal nad sovrage Washingtona. Nakar se mu je med is­kanjem novih priložnosti za zaslužek ob branju tedaj priljubljenih revij z vznemirljivimi zgodbami utrnila zamisel – čemu ne bi česa takega spisal še sam? Bil je prepričan, da bi znal udejanjiti boljšo štorijo od tistih na pogrošnih straneh šundovskih cajtengov. Njegovi prvi prispevki so se godili na Marsu ali Barsoomu, kakor ga je oklical v razburkani domišljiji. Toda kmalu, leta 1912, je iz globin neuresničenega alfa moškega Edgarja vzniknil eden najbolj znamenitih literarnih junakov minulega stoletja. Aaaa-uaua-uauauaaaa!

Belega lianarja si je izmislil Američan Edgar Rice Burroughs. Najprej je kolebal med alternativnimi imeni, med njimi sta bila Zantar in Tublat-Zan. Nakar je lepega dne odložil pero, zamižal in … Tarzan!

Gliha vkup štriha
Tarzanova zgodba je domala ponarodela. Kot malč­ka ga posvojijo opice in med njimi zraste v postavnega korajžneža, ki prijateljuje z džungelskimi živalmi in trebi Afriko krivic. Sčasoma se nauči človeš­ke­ga jezika in izve za svoje imenitno poreklo, saj je potomec angleških aristokratov. Njegova večna ljubezen je zahodnjakinja Jane in ob sebi ima naklonjene beštije, kot je slon Tantor. Obvlada vihtenje skozi zrak po ovijalkah in iz grla se mu rado izvije za­vijajoče tuljenje, ki predre goščo in sovragom napove skorajšnjo pogibel. Našteti elementi so se precedili in zmešali skozi številne knjige, stripe in filme – slednjih je več kot dvesto in so nastali na najrazličnejših koncih sveta, od Južne Amerike do Bližnjega vzhoda. Največji vpliv na mladi rod je imela bržda Disneyjeva risanka s konca tisočletja, v katero so stlačili več Edgarjevih povesti in v maniri pocukranih ljubičev sledili mehurčkasti romanci parčka 'jaz Tarzan, ti Jane'. 

Prva povest, Tarzan of the Apes, je najprej izšla v revijalni (desno) in nato knjižni obliki. V njej enoletnemu malčku mater vzame bolezen in očeta razbesnjeni gorilež, nakar ga vzredi opičja mati.

Ampak udrihati po Disneyju, kako je uničil Tarzana, ni umestno. Resda je mogoče v izvirnih romanih uzreti nekaj sveta s preloma stoletja, ko so se evropske velesile pehale za kolonijami v Afriki in jih nemilo izkoriščale. Prav tako določeni elementi ponujajo razmislek o tistem času, na primer upodab­ljanje zamorcev kot "trzajočih čvekavcev" in dejst­vo, da se Tarzan kot belec ne speča s črnko ali, heh, opico, temveč počaka na belko. Vendar je Tarzanov domet kratek. Burroughs ni bil nikakršen umet­nik in se za takega nikdar ni imel, temveč je enostav­no znal povedati razburljivo zgodbo. Ni naključ­je, da njegova prva zgodba o Tarzanu, Tarzan of the Apes (Tarzan, sin opice), ni izšla v knjižni obliki, temveč ji je šundrevija All-Story namenila celotno številko. Knjige so prišle šele naknadno, ko so izdajatelji zavohali denarce, saj ne uredniki ne kritiki niso bili navdušeni nad okorno prozo s kratkimi odstavki, lesenimi dialogi in nevihto klišejev. "Kar nekaj ur je Tarzan potoval z njo po drevesih. Mudilo se mu ni nikamor. Hotel si je kakor dolgo mogoče privoščiti veselje s tako sladkimi rokami okrog vratu." Bog se usmili. V primerjavi z junaki, kot so Sherlock Holmes, Frankenstein in celo Konan, je Tarzan z literarnega vidika na psu. 

V zelo znani Disneyjevi različici, od katere mineva že sedemnajst let, Tarzanove starše ugonobi leopard Sabor. Naziv so sneli iz Burroughsovih poves­ti, kjer je v jeziku opic pomenil leve.

S Tarzanom drugam
Ampak z (ne)kakovostjo Burroughsovih povesti si niso dajali opravka fani in on sam. Tip je natanko vedel, za koga piše – za množice, ki so si želele eksotične zabave, akcije in veličastja. V Tarzana je skanaliziral svoje odjemalce in samega sebe – belega, ne ravno izobraženega predstavnika srednjega sloja, ki je bil prikrajšan za uresničitev srčnih želja, zato je sanjal. Tako kot milijoni drugih v tistem času katastrof, kot sta bili prva svetovna vojna in velika gospodarska depresija. Ljudje so potrebovali nekaj, da so pobegnili mrakobnemu vsakdanjiku, in pustolovske štorije so jim to radostno nudile. 
S tem v skladu je bil Tarzan brezhiben junak, atletski, čeden in pogumen. Bil je etičen in načelen, zaljubljen v eno samo žensko, ki ji je ostal za večno zvest, s posluhom za pravičnost, prijazen do prijateljev, benevolenten do domačinov in st­ra­šen do sovražnikov, inteligenten ter sčasoma celo intelektualen, ko je odšel v Anglijo in prevzel dediš­či­no. Toda civilizacija ga je preveč dušila, zato se je vrnil v Afriko, kjer je življenje bolj preprosto, ločnica med dobrim in zlim pa ostrejša. Seveda bi lahko bralci zasnovo o otroku, ki ga vzgojijo živali, našli marsikod drugod, od bajke o ustanoviteljih Rima Romulu in Remu, ki ju je dojila volkulja, do Kiplingove Knjige o džungli, ki je izšla osem let prej. A kaj, ko je Tarzan tako trgal gate. Oziroma ledveni predpasnik. 

Filma Greystoke: The Legend of Tarzan iz leta 1984 verjetno sploh poznaš ne. Junaka je upodobil 'highlander' Christopher Lambert, eden od stranskih igralcev pa je bil celo nominiran za oskarja.

Od strani do platna
Burroughs, ki se je od očeta naučil poslovnosti, je Tarzanovo priljubljenost znal unovčiti. Napisal je oziroma botroval nič manj kot petindvajsetim opič­je­človeškim romanom in zbirkam kratkih zgodb, ki so izhajale še dolgo po njegovi smrti leta 1950. Ko je v prvih nekaj buklah, ki presenetljivo obsegajo po tristo do štiristo strani, vzpostavil lik in njegovo ozadje, je začel heroja izdatno sprehajati po eksotičnih lokacijah. Tam je spopadal z naravnimi (lev Belthar) in nadnaravnimi neprijatelji (mravljinčji ljudje, štirikrat manjši od naravne velikosti), odkrival starodavna mesta in civilizacije ter celo služboval kot pilot v britanskih zračnih silah. V prvem planu so bile vedno adrenalinske pustolovščine in ne kak globlji pomen. Nekaj teh knjig jih imamo v slovenščini, pri čemer so prvi prevodi izšli že v dvajsetih letih minulega stoletja. 

Bržda meniš, da je George iz džungle z lepim Brendanom Fraserjem kot trapastim Tarzanom izvirna kreacija. Vendar ni – temelji na risanki iz šestdesetih, ki se je zafrkavala iz vsega tarzanskega.

Dvomim, da je to avtorju prineslo resnejše solde. Si je pa vsekakor napolnil bančni račun s filmi, za katere je pravice prodal borih nekaj let po začetku izhajanja štorij. Začetni so bili nemi, s Tarzanom kot plečatim hrustom, dočim je znana serija dvanajstih črno-belih izdelkov trajala od 1932 do 1948. V njej je džungelčana upodobil čedni olimpijski plavalec Johnny Weissmuller in od tod prihaja dosti splošno znanih Tarzanovih gradnikov. V njih so dodali šimpanza Čito, ki ga v črkovnem izvirniku ni, in ozvočili kultni Tarzanov ruk, ki ga Burroughs knjižno opiše kot "zmagoslavni krik opičjega samca." No, najbolj znani Tarzan moderne dobe je poleg Disneyjevega neuraden – to je George iz džungle! Ne pozabimo niti na kilometre stripov, gledališke predstave, radijske oddaje in občasno celo na kako videoigro, čep­rav je teh presenetljivo malo. 

Plavalni prvak Johnny Weissmuller (desno) je kljub starosti filmov še zmerom najbolj vobče prepoznaven platenski Tarzan. V ducatu filmov je dobil Jane in našel sina, da je bila zelena familija popolna.

Zumba za vekomaj
Tarzan je junak iz drugega, preprostejšega časa, ko je bilo še moč sanjati o Afriki kot domu izmišljenih goril 'manganijev', ki so se v nasprotju s pravimi spo­sobne zibati na lianah, in opičje vzgojenih, prosvetljenih aristokratov, ki se spopadajo z levi ter bratijo s sloni. Danes je svet za kaj takega vse preveč ciničen in dobro raziskan, vlogo pa so mu prevzeli st­ripovski in fantazijski junaki. Zato aktualni film deluje staromodno in naivno, kar je po vsej verjetnosti vplivalo na njegov ne pretirano dober izkupiček in slabe obete za nadaljevanje. A nič bati, ne bo minilo dolgo, da se bo Tarzan znova pojavil v stari obliki za retronavdušence ali prenovljeni za nove rodove. Preveč veličasten in vznemirljiv je, da se ne bi. 

Stripe o gospodarju džungle so izdajali številni založniki, med drugim Marvel. Za nekoliko boljše in zahtevnejše branje svetujem Tarzan Omnibus, kjer so združeni crtiči družbe Dark Horse.

Mož z liane objavljeno: Joker 276
julij 2016