Revija Joker - Nasledniki enic in ničel

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nasledniki enic in ničel

Vprašanje na odgovor
D-Wave bi mogli šteti v skupino kvantnih simulatorjev. To so stroji, ki skušajo ponazarjati naravne pojave v snoveh. Prav take simulacije so v najmlajši fazi področja najbolj komercialno obetavne. Zanje ne bi nujno potrebovali splošnih kvantnih raču­nal­nikov, marveč preprostejše simulatorje. Ti bi denimo kemijske reakcije in zvijanje proteinov ra­ču­nali hitreje kot jih vsa mreža FoldingŽHome! Kvant­nih sistemov, kot je molekula vode, klasični digitalni računalnik ne more eksaktno preračunati, ko sta v igri več kot dva med seboj povezana delca. Res je: od treh objektov dalje so vsi obstoječi izračuni samo numerični približki! Kvantni računalnik pa bi to zmogel napraviti, saj bi govoril jezik narave, ki tamkaj vlada. Tako bi dobili boljša zdravila in trd­nej­še ter prilagodljivejše materiale. Prav zato pri D-Wavu upajo, da bodo kmalu našli vprašanje, na katerega bodo znali dati dober odgovor. Praktično zmogljivi simulatorji naj bi sicer dospeli v petih do desetih letih, torej hitreje od sp­loš­nih naprav.

Manjše kot so spojine, ki jih želimo napraviti – na primer grafenske plasti debeline enega samega atoma –, natančneje moramo poznati njihove lastnosti. In tu brez pravih kvantnih simulacij ne bo šlo.

Pomembneži si več obetajo od najav, da naj bi znala kvantna računala hitreje brskati po mnenjskih raziskavah. Bi se Clintonovi porazna blamaža ne zgodila, če bi imela na svoji strani kvantno pripravo za analizo anket? Ali pa, da bi simulirali vremenske po­jave do te mere, da bi bilo moč smrtonosne torna­de napovedati več ur v prihodnost. Kvantni procesorji naj bi znali zaradi hitrejših statističnih algoritmov hitreje prepoznavati oblike, kar bi pomenilo vzpon umetnega vida. Zaradi kvantnega paralelizma naj bi mogli hkrati videti ves zorni kot kamer, namesto da bi ga prečesavali postopoma kot današnji procesorji! Google jih zato raziskuje z name­ro boljše avtomobilske samovozne pameti. Ast­ro­nomi bi z njimi radi prečesavali slike teleskopov, borzniki pa bi jih želeli uporabiti za analizo in predikcijo nihanj v delniškem prometu, kjer se posli danes sklepajo na mikrosekundni ravni. Brzinski algoritmi bi tu pomenili milijardno razlikov v dobičkih. Če si dobil občutek, da si večino teh nalog že zasledil v vedežu o superračunalnikih, imaš prav: kvant­niki bodo predvidoma trli zlasti procesno najkompleksnejše orehe, ne urejali domačega albuma slik.

Nasledniki enic in ničel objavljeno: Joker 281
december 2016