Revija Joker - Skladišča naboja

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Skladišča naboja

Za prgišče škratov elektronov več
Počasnosti razvoja navkljub pa je čutiti, da je prihodnost neobhodno baterijska, razen če čudežno najdemo način za hiter prenos elektrike na velike razdalje. To je malo verjetno, zato sklepamo, da bomo s seboj nosili vse več kompaktnejših shramb naboja. Nemara všitih v jakne ali nekoč celo kibernetsko vsajenih v telo. Področje nezadržno raste z dobrimi sedmimi odstotki letno in bo kmalu preseglo sto milijard dolarjev letnega prometa. Sem spadajo Muskovi megalomanski plani z Gigafactoryji, orjaš­kimi tovarnami Li-ionskih shramb, s katerimi skuša z brutalnim pristopom znižati njihovo ceno. Tako bi na stežaj odprl vrata električnim avtomobilom, kjer je prav cena baterije ta hip za mnoge prevelik stro­šek. Upoštevati je treba namreč, da imajo garancijo največ osem let, nakar terjajo zamenjavo. Naslednja stopnica je predvidoma prihod baterij v vsak dom, saj so ključni element razvoja obnovljivih virov energije. Sončne in vetrne elektrarne lahko ob­ra­tujejo le del dneva, kar obvezno terja shranjevanje proizvedene elektrike.

Nekatere vesoljske robote in sonde poganjajo jedrs­ki generatorji, za katere slišimo naziv 'nuklearne ba­terije'. Vendar je v njih izvor naboja drugačen – jedrsko sevanje, ne navadna kemična reakcija.

Velikost zgrajene Tesline tovarne Gigafactory One se je glede na fotko iz naše predlanske novice ob najavi powerwalla podvojila. Tole je podoba iz začetka januarja, ko so proizvodnjo naposled konkretno pognali. In pazi, to je zgolj tretjina predvidene končne konstrukcije! Trenutno delajo hrambe za powerwall in model 3 v obliki frišnega formata 2170 cilindrične oblike – to pomeni, da je valj dimenzije 21 x 70 milimetrov.

Toda zgolj znižanje cene še vedno ne bo odstranilo enega poglavitnih problemov baterij. Na maso in prostornino je v njih shranjene precej manj uporabne energije kot v fosilnih gorivih. Bencin premore okrog 12.000 vatnih ur na kilogram, Li-ionske baterije zgolj okrog 250! Ob tem so pogonski motorji za obe vrsti primerljive velikosti, dočim imajo elekt­r­i­čni dvakrat boljši izkoristek, peči za biomaso pa za­radi velikosti niso primerne. Prav to fosilna goriva ohranja v igri. Zato za glavni up inženirjev na daljši rok velja litij-zračna baterija, saj ima genialno premiso: za eno od elektrod uporablja okoliški zrak. To pomeni, da je lahko manjših dimenzij kot obstoječe in 'shrani' nekajkrat več energije! V laboratorijih izvedenke že delujejo, zaenkrat pa jih tareta nizko število ciklov in občutljivost na zunanje motnje, ker je reč odprta navzven. Če jim bo prepreke uspelo preseči, bo to zelo zožilo razkorak z bencinom. 

Z napredkom se na področje hrambe naboja vračajo kondenzatorji. Ta supermikrokondenzator iz grafena, ki ga lahko vdelajo v čip, zmore po dvosekundnem polnjenju pet minut napajati žarnico.

Tanke, upogljive zaloge ne odpirajo le novih mož­nosti pri nameščanju. Zaradi kompaktnosti lahko vanje vgradijo hkratne načine polnjenja, na primer s sončnimi celicami ali telesno toploto.

Skladišča naboja objavljeno: Joker 283
februar 2017