Revija Joker - Mednarodna vesoljska postaja

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Mednarodna vesoljska postaja

Slon v trgovini s prihodnostjo
Mednarodna vesoljska postaja je dandanes obenem nujnost in cokla. Dejstvo, da imamo že skoraj sedemnajst pomladi ljudi v pravih vesoljskih razmerah, nam je omogočilo koristna odkritja. Če se ne bi učili na postaji, bi se globlje v vesolju, kjer bi za greške plačevali z življenji. To je močan argument, ki ga navajajo v prid postaji po parlamentih držav, predvsem v Združenih državah. A kritiki nenehno kažejo na vnebovpijočih 150 milijard evrov, ki jih bo postaja na tak ali drugačen način pokurila do leta 2024. Za ta keš bi šli dvakrat do Marsa in nazaj, mimogrede obiskali Mesec in nafutrali milijarde lačnih ust. Brez Mednarodne postaje in nesrečnih vesoljskih čolničkov bi že pred dvajsetimi leti obis­ka­li rdeči planet, in če se je ne znebimo, ga tudi naslednjih dvajset ne bomo, svarijo dvomljivci. Še posebej Evropska vesoljska agencija ESA si želi konca te štorije, saj njen generalni direktor navdušeno lobira za mednarodno postajo na površju Lune. 

Postaja in vesoljska ladja naslednje generacije, Nautilus-X. Koncept je izdelala NASA, rabil pa bi tako parkiranju in postajanju, zlasti pri Lagrangeevih toč­kah, kot potovanjem po Osončju. Kolo v Potočni­ko­vem stilu bi skrbelo za umetno težnost. Sprva so manjšo inačico tega kolesa hoteli montirati kar na MVP kot test, zdaj pa celotna zadeva čaka na sprostitev denarja v proračunu. Stala naj bi okoli tri milijarde evrov, kar v bistvu ni veliko.

Ni važno, kdo bo prevladal. Orbitalnih postojank bo kvečjemu vse več, ko se človeštvo dejansko obrača proti vesolju, naj bo zaradi mamljivega rudarjenja po asteroidih, prestiža ali dejanske želje po spremembi v večplanetarno vrsto, kar neutrudno evangelizira SpaceXov Elon Musk. Slednji pravi, da bomo v to celo primorani, saj da je poguba na Zemlji neizogibna. In res, NASA je v okviru svojega načrta Potovanje na Mars, ki naj bi botroval človeškemu škornju v rdečem prahu po letu 2030, ravno pred dnevi napovedala postavitev manjše orbitalke pri Mesecu. Tam naj bi nastajala ladja za Mars, kasneje pa bo rabila postavitvi prve kolonije na Luni. Slednje si želijo predvsem Kitajci. NASA dalje razmišlja o Potočnikovi kolutnici na sladki gravitacijski točki L2, milijon in pol kilometrov od Zemlje, ki bi koristila za resnično dolgoprogaške zadeve. Pri Veneri bi postavljali megacepeline, Playboy se je pred časom celo oglašal, da bi poskrbel za plesišče v orbiti ... 
MVP je s tega vidika res manjša čumnata na nebu, toda v resnici gre za zaletno stezo v novo ero. Pravo vprašanje pa ni, ali nam bo omogočila životarjenje na rdeči Antarktiki, kar Mars v resnici je. Bistveno je, ali se bomo sposobni zazreti z nje nazaj na domačo modrino, polno življenja, najudobnejši kraj za človeštvo. Ravno ISS opominja, da je človeško telo v resnici neprimerno za neskončno črnino. Da bomo morda morali za tisoče let prepustiti ločeno človeško populacijo parjenju na neki orbitalki, da z evolucijo prineguje potrebne genske prilagoditve. Novo podvrsto homo sapiensa, ki ne bo primerna za življenje na tleh, a bo lahko odšla daleč. 
Mednarodna postaja tako opominja, da je Zemlja v resnici vse, kar zazdaj imamo. Praktično vsi astronavti poročajo o razgledu na dom, ki jim je spremenil življenje in pustil neizbrisen pečat na vrednotah. Dal jim je vedeti, kako osamljeni so tam zgoraj in kako čudovita, vabeča je modrina spodaj. Če bi dali glavne predsednike sveta le za teden dni na MVP, pravi mantra, bi hitro rešili poglavitne politične probleme med narodi. In kaj najbolj vznemirljivo? V dobi vse cenejših potovanj v orbito in dlje bomo morda mi, jaz in ti, izkusili opisano. 

Postaja iz filma Medzvezdje (2014) je lepa izvedba O'Neillovega cilindra, teoretičnega dela iz sedemdesetih let. Ni vrag, da te postaje niso prihodnost, dasi bo za izvedbo treba rešiti kup tehnično-znanstvenih zagat. Predvsem pa nepredstavljivo veliko plačati. O\'Neillov cilinder je namreč po načrtih dolg 32 kilometrov in s premerom osmih kilometrov. Na nebo bi morali postaviti kar dva, ki bi se povezana vrtela v nasprot­nih smereh. S tem bi odpravili učinek žiroskopa in ju držali usmerjena proti Soncu.

Mednarodna vesoljska postaja objavljeno: Joker 287
junij 2017