Revija Joker - Poči gonobe

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Poči gonobe

Uničenje bo
Glede na dolge časovne intervale delovanja je ozna­če­vanje statusa ognjenika nehvaležno. Sveta Helena je mirovala 123 let, nakar ji je 1980. eksplozija odnesla štiristo metrov vrha. Filipinski Pinatubo je bruhnil po 600 letih in aljaški Fourpeaked je zaradi desettisočletne neaktivnosti veljal za ugaslega − vse do leta 2006. Vulkanologi so zato previdni in celo o tistih, ki že stoletja ne pozvročajo ne potresov ne izparin, raje govorijo kot o spečih. Supervulkani imajo itak stotisočletna ali celo milijonska mirna obdobja. Za ugaslega se smatra le tisti, ki ni niti pihnil že milijon let. Taka sta kraterja v Goričkem in Smrekovec, edina ostanka tosortnega pojava na našem ozemlju. Drugače je na svetu kakšnih petsto ognjenikov, ki so bili dejavni v dokumentirani zgodovini, desetina od tega pa se jih oglaša vsakoletno. V Evropi budnih ni veliko. Največ jih leži na Islandiji oziroma jo tvorijo, saj se tam razmikata severnoameriška in evroazijska plošča. Na tistem otoku ognja in ledu je v zadnjih nekaj stoletjih na dan pritekla tretjina vse svetovne lave. 

Lava je staljena kamnina, izvržena na površje. Njena temperatura je nad 1000 stopinjami in čeprav se utegne skorjica narediti že v nekaj urah, se lahko celoten tok strjuje več let. Če pade v morje, ponavadi nastajajo okrogle tvorbe, katerih jedro se ohlaja dolgo časa in zaradi tega ustvarja zanimive kristale. Lavino obnašanje in končna struktura sta odvisna od raztopljenih snovi in vsebnosti vode.

Druga starocelinska vulkanska država je Italija. Vezuv je itak zapisan v anale zahodne civilizacije, Etna na Siciliji je ena najbolj živih ognjenih gora in aktivni so vsaj trije kraterji na Eolskih otokih. In potem je tu supervulkan Campi Flegrei, Ognjena polja, na sredini škornja, ki je večji in bolj nevaren od vseh evropskih skupaj. Gre za orjaško kaldero, le lučaj stran od Vezuva, zapuščino kolosalnih izbruhov v prazgodovini. (Teorija pravi, da naj bi ena od njih prispevala k prevladi Homo sapiensa nad neandertalcem.) Zadnja leta je v tistih koncih veliko geološkega dogajanja in znanstveniki ocenjujejo, da zna superpočiti v nekaj desetletjih. Pred časom so hoteli skozi dvokilometrsko vrtino poizvedeti, kaj se dogaja tam dolaj, pa je mestni svet to preprečil, češ, da bi ravno tako bezanje v naravo znalo povzročiti katastrofo. Ko bo skorja popustila, bo bližnji Neapelj novodobni Pompeji, pol Evrope pa se bo zavilo v temo in pepel. 

Bruhica islandskega Eyjafjallajökulla leta 2010 ni bila nič posebnega. Oblak dima je meril le 7 kilometrov v višino (od Svete Helene je bil 30 km) in materiala je bilo vsega četrt kubika. Toda pol severne poloble je bilo zaprte za zračni promet, kajti fin prah bi utegnil poškodovati letalske motorje. Osem dni prizemljenosti je gospodarstvo celega sveta oškodovalo za več milijard. Geologi imajo sicer pod stalnim drobnogledom dober ducat vulkanov, a prav veliko storiti ne moremo.

Ognjeniki so resnično največja moč, ki nam jo mati Gea lahko izkaže. Resda v statistiki naravnih katast­­rof skorajda nimajo mesta, saj celo par desettisoč žrtev ni nič v primerjavi z desetkrat, stokrat bolj pogubnimi poplavami, potresi in orkani. A dogodek na Japonskem leta 2014 je pokazal, kako nepredvidljive so zemeljske sile. V deželi, kjer najbolj finomehanično nadzorujejo dogajanje pod površjem, je gora Ontake eksplodirala v trenutku in ubila več deset izletnikov. Potresi so seveda slično nenapovedljivi in lahko stresejo tla skoraj kjerkoli. Toda vseeno je njihova škoda lokalna. Supervulkanski izbruh, ki se bo skoraj zagotovo primeril v tem stolet­ju, pa bo na plano spravil sto milijard ton materiala in zavdal življu po celem svetu. Če lahko bližajoči se asteroid vsaj teoretično zaznamo in razstrelimo, načrta ali rešitve zoper tak primer ni. V milijardah let zemeljske zgodovine so bile orjaške zemeljske razpočnice odgovorne za nemalo masovnih izumrtij, zato vulkanizem dobesedno usmerja tok življenjske evolucije. 
Človeštvo je mikrotvorba na jabolku, ki se niti lupine še ni lotila, marveč je komajda zagrizla v tanek sloj povrhnjice. Oziroma bolj konkretno: do središča Zemlje je 6380 kilometrov, mi pa smo se spustili le par kilometrov v globino. Zato se niti ne zavedamo, kako blizu se začnejo peklenske razmere in se besnenja narave bojimo le od zgoraj. Kako naivno. Paniča­riti se ne splača, velja pa se na vročo židkavost pod nogami spomniti vsaj takrat, ko se namakamo v termalnih vodah. 

Slovencu najbližji oziroma najlaže dostopen zaresni ognjenik je Etna. Ta je najbolj popisana ognjena gora starega sveta, saj leži dobesedno na sredi \'sredozemlja\' in je ves čas dejavna. Kaj bi ne bila, če ima v njej delavnico antični bog kovaštva Hefajst! Kljub rednemu oglašanju in žarjenju pa je že več stoletij krotka, brez eksplozivnih erupcij, zaradi česar je velika turistična atrakcija. Sicer je zasula kakšno vas in uničila prvo gondolo, toda celo ob najsilovitejši erupciji v novejši zgodovini leta 1669 žrtev sploh ni bilo. Lava je do Catanie potrebovala kar pet tednov! Ravno Etna je zaslužna za izredno rodovitnost otoške zemlje, ki s pomidori zalaga pol Evrope.

Poči gonobe objavljeno: Joker 288
julij 2017