Revija Joker - Nilske kronike

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Nilske kronike

Vznik pragričev
Ustalitev je eden od mejnikov naše evolucije. Ob ogrevanju po zadnji poledenitvi okoli dvanajst tisoč let nazaj so kamenodobni lovci in nabiralci naposled prišli do spoznanja, da lahko naravo podredijo. Naučili so se gojiti pražitarice in rediti živino, sprva prašiče, nato drobnico in krave. To je omogočilo stalen vir hrane, zato je človek prvikrat lahko pognal korenine, dobesedno in v prenesenem pomenu. Pogoja sta bila seveda blago vreme in voda, zato so samozadostne skupnosti najprej vzniknile ob subtropskih veletokih. Ena od takih zibelk civilizacije je bilo gostoljubno porečje Nila. Rodovitna črna prst kemet, ki jo ustvarjajo vsakoletne poplave in po kateri je pokrajina dobila svoje ancientno ime, je skozi cel neolitik privabljala ljudstvo z vseh koncev. Prihajali so iz libijskih dežel, iz južno­le­žeče Nubije in z levantskega konca ter poselili bregove od Asuana do delte. K migraciji je ravno tako pripomogla porajajajoča se Sahara, kjer so se nekoč zelene planjave zahodno od Nila sušile v tako imenovano rdečo zemljo, zlokrajino.
Zgodovina Starega Egipta se je otvorila skupaj z bronasto dobo oziroma okoli 3150 pr. n. št. z zdru­žit­vijo naselbin Spodnje dežele z Zgornjo (oznaka gre na račun rečnega toka, zato spodaj pomeni sever). Zgornji kralj Narmer je bil tisti, ki je po legendi premagal deltske prebivalce in ustvaril eno kraljevino s prestolom v Memfisu. K zmagi je znatno pripomogla naprednost južnega ljudstva, ki je uporabljalo dva pomembna orožarska materiala: iz Etiopije uvažano vulkansko steklo (obsidian) in bron, prvo kovano kovino. Ravno tako so južnjaki poznali pisavo, kajti prav Narmerjeva paleta velja za najstarejši primerek hieroglifov. Tudi večina zametkov egip­čanskega panteona izvira iz Zgornje dežele, katere zavetnik je bil Hor(us). Podaniki so verjeli, da je vladar njegov avatar, s čimer se je pričela tradicija božjeličnosti egipčanskega kralja.

Več kot pet milenijev stara Namerjeva paleta je ena največjih egiptoloških najdb. Dvostranska 60-centimetrska kamnita plošča nosi prve primere hieroglifov in riše zdru­ži­telja Egipta, kako tolče po sovragih. Na glavi ima značilno visoko krono zgornje dežele. Spodnji vladarji so nosili rdeče pokrivalo. Desno je naslikana poznana združena krona združenega Egipta, ki so jo uporabljali še grški faraoni.

Faraonske kronike za datiranje uporabljajo dinas­tičen sis­tem. Vzpostavil ga je duhoven Meneto iz 3. stoletja pr.n.št, ki je od združitve do Aleksandra Velikega nanizal trideset vladarskih rodbin. Manj podrobna je delitev na daljša obdobja, ki odražajo spremembe v družbi: zgodnjedinastičen vek, staro kraljestvo, srednje kraljestvo, novo kraljestvo, pozni vek in helenski vek. Slednji je trajal do rimske okupacije par deset let pred Kristusom. Država je torej obstajala tri tisoč let, nekajkrat dlje kot Rimski imperij in klasična Grčija, zato je izziv za opisovanje. Pismenost civilizacije je sicer omogočila poznavanje hiš­to­rije, toda za pot­rebe splošne razgledanosti drobljenje, nebroj letnic in nizanje dogodkov ter vladarjev ni smiselno. Medejo že različne inačice imen. Združitelj Narmer je ponekod Menes, Kofu­ja poznamo po grški varianti Keops, Ehnaton se je rodil kot Amonotep IV., Ramzesa II. helenski spisi navajajo kot Ozimandiasa … Zategadelj povzemam zanimivostno bistvo.

Nilske kronike objavljeno: Joker 289
avgust 2017