Revija Joker - Made in China

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Made in China
...
Naslovna označba ima slabšalen prizvok, toda levji delež robe, ki jo dnev­no pokupimo, izvira s Kitajske. Država je pač proizvodna in kopirniška velesila. Mrož prouči fenomen kapitalistično naravnanih komunistov.

Zgodovinopisje pozna dve industrijski revoluciji. Prva se je dogajala na prelomu med 18. in 19. stoletjem, ko so parni stroji izpodrinili ma­nufakture. Ročno delo je postalo prepočasno in se je moralo – ne brez upiranja – umakniti masovni proizvodnji. Čez stoletje je sledil drugi preobrat, ko sta para in nafta robo pričela razvažati na vse konce celine, kar je bilo prej s konji manj realno. In tako se je šivanje pretežno preselilo na en konec, železarstvo na drugega in tako naprej. Prav lahko pa bi obdobje po drugi svetovni vojni označili za tretjo industrijsko revolucijo. Svetovni ustroj se je s tehnološkim napredkom začel radikalno spreminjati. Proizvodnja je zapustila bogate predele in se zgostila v dotlej manj razvitih državah. Največ prebivalcev, ki jim je treba dati službo, pomeni največ potencialnih delavcev. Tako je Kitajska, v času cesarstva že pomembna trgovinska partnerica evropskih (mestnih) republik, v rdečezvezdni preobleki po­srkala največji delež nove industrializacije.

Konglomerat Foxconn je bržda najbolj znana kitajska firma, čeprav pod svojim imenom ne prodaja ničesar. Izdeluje pa njegovih 1,3 milijona delavcev vse mogoče, od iphona do xboxov in HPjevih prenosnikov. A začeli so s tipkami za daljinske upravljalnike.



Več si preberi v Jokerju 291.
Članek, ki ima 8 strani (24.845 znakov) in 13 slik, bo v celoti na voljo 24.12.2017.
Made in China objavljeno: Joker 291
oktober 2017

poglavja članka:

Uvod

Konec vojn pomeni začetek trgovine

Hitro z imitiranjem 

Prevlada na vzhodu

Tovarna Azija

Dogaja na Kitajskem, ne v Evropi

Obrni tuje izkoriščanje v svoj vzpon

Smog in zelena energija obenem

Članek bo v celoti na voljo 24.12.2017.