Revija Joker - Made in China

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Made in China

Konec vojn pomeni začetek trgovine
Oznaka 'izdelano na Kitajskem' obstaja že več kot pol stoletja, a razmah je začela doživljati v sedemde­setih letih prejšnjega stoletja, ko so se otoplili odnosi med Kitajsko in ZDA. Prej sta korejska in hladna vojna hromili izmenjavo blaga med vzhodom in zahodom. Po nekaj političnih intervencijah na najvišjem, predsedniškem nivoju so ameriške multinacionalke začele vzpostavljati proizvodnjo zraven riževih polj. Zgodovinsko gledano še najbolj pogos­to zaradi nižjih stroškov, kot se politično korektno reče. Manj korektno to lahko označimo za brezsram­no izkoriščanje delavcev za trakom. Slovenske šivilje v Topru so postale predrage kmalu po osamosvojitvi, sestavljavci računalnikov v italijanskem Olivettiju že mnogo prej. Namesto Lojzke in Luigija, ki sta si lahko kupila vsaj pralni stroj, so službo za vsak­­danjo skodelico riža dobili milijoni Mingov in Lijev. 
V osemdesetih, ob zori hišnega in osebnega raču­nal­ništ­va, so tudi Kitajci sami ali s pomočjo tujcev začeli ustanavljati podjetja, ki so se specializirala za izdelovanje tega, kar so zahodnjaki potrebovali in hoteli. Takrat je pod taktirko Tajvanca Terryja Gouja s 7500 dolarji maminega posojila nastal Hon Hai Precision Industry, danes bolj znan pod borznim poimenovanjem Foxconn. To je največji industrijski konglomerat z 1,3 milijona zaposlenih, kar presega število vseh službujočih Slovencev. Prva resna naročila so bila za tipke za daljinske upravljalnike in nato priključke za igralne palice Atarijevih konzol. Za naročnike so se začeli boriti še drugi podobni povzpetniki, denimo Pegatron in Flextronics. Borba med njimi je po pripovedovanju nekdanjih vodilnih neizprosna. Sploh Foxconn se pogosto požvižga na spoštovanje delavcev in pravil in vedno poskrbi, da je najcenejši. Na čigav račun, ni treba ugibati.
Kakšnih deset let kasneje so začela s pomočjo dr­žav­nih finančnih spodbud vznikati podjetja, ki se niso specializirala na izdelavo po naročilu, ampak so hotela uspeti z lastnimi proizvodi. Uspeh ni prišel takoj, vsaj ne v tujini, a na srečo je domači trg tako gromozanski, da težav s preživetjem ni bilo. Huawei je denimo ukradeno ameriško telekomunikacijsko infrastrukturo ponudil kot domačo, kajti pri tako pomembnih zadevah, kot je vojaško sporazumevanje, se ne gre zanašati na tujo robo. Velja pa tudi obratno: ZDA vsake toliko časa zaradi domnevnega špijonstva izdajo kakšno prepoved in kazen za Kitajce, nazadnje ZTE. Lenovo je takenako najprej tržil HPje, nakar je z nabranimi izkušnjami in prodajno mrežo med rajo spustil cenejše klone. Šele nato je prevzel IBMov oddelek za PCje in začel štancati thinkpade.

Foxconn je prišel pred časom v medije, ker so obupani delavci, med ostalim celo sestavljalci iphonov, delali samomore s skoki z blokov. Firma je nato zadevo sanirala z − namestitvijo mrež, ki naj bi lovile nesrečnike.

Made in China objavljeno: Joker 291
oktober 2017