Revija Joker - Žarčenje izobilja

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Žarčenje izobilja

Vse seva
Z ioniziranjem in podobnimi učinki se nam pri komunikacijskih načinih ni treba ukvarjati, saj nikjer ne uporabljamo UV-, rentgenskih ali gamažarkov. Ko torej govorimo o sevanju uporabniških naprav, je vsakršno spominjanje na radioaktivni znak neutemeljeno in zavajajoče, saj so valovi izključno neionizirni. Najvišja uporabljena frekvenca je tista vidne svetlobe, ki jo trenutno skušajo izkoristiti v brezžični tehnologiji li-fi, o kateri smo že pisali. Široko uveljavljeni pristopi pa podatke nosijo na valovanju s še manj herci. Daljinski upravljalniki rabijo IR-svetlobo, vse preostale naprave, od routerjev do plastičnih avtekov, pa radijske valove, med katere na zgornjem frekvenčnem koncu spadajo mikrovalovi. Čeprav takšno valovanje nosi manj energije od vidne svetlobe, pa se hkrati manj izgublja z absorpcijo v okolici in zato doseže dlje in globlje. Tako vidno in infrardečo svetlobo koža ustavlja, mikro- in radijski valovi pa prodrejo globlje v telo. 

Valovna dolžina je razdalja, na kateri element valovanja opravi en nihaj. EM-valovanja običajno ustavljajo snovi z delci podobne velikosti, kot je valovna dolžina, to pa pogojuje načine njihove izrabe. Radijske valove uporabljamo za komunikacijo zato, ker se najmanj izgubljajo v ozračju. Zemljina atmosfera v vesolje prepušča zgolj del vidne svetlobe in radijskih valov. Zato so optični in radijski teleskopi za opazovanje vesolja na tleh, dočim morajo infrardeče in druge posaditi na satelite.

To pri ljudeh lahko sproži vtis, da znajo biti nevarni, saj se laiku ne čuje spodbudno, da ga neka elektromagnetna polja žgečkajo po ledvicah. A doslej so strokovnjaki spoznali le dve vrsti možnega vpliva teh sevanj na človeško telo, ki sta temelj naslednje važne ločnice med njimi. Pri prvi vrsti v tkivu z induk­­cijo povzročijo električni tok oziroma prerazporejanje naboja. To je enak pojav, kot nam omogoča, da kuhamo na indukcijski plošči ali brezvrvično polnimo fone. Opisano povzročajo tako imenovana nizkofrekvenčna sevanja pod sto kiloherci, kamor spada manjši del radijskih valov. Pri drugi vrsti učinkov na telo je posledica izpostavljenosti segrevanje tkiva, kar lahko doma preizkusiš na piščancu v mikrovalovki. To pa povzročajo visokofrekvenčna sevanja med stotimi kiloherci in UV-svetlobo, kamor spada večina žarkov v brezžični komunikaciji. 
Čeprav nizkofrekvenčne valove v elektroniki redko uporabljajo, so v okolici stalno prisotni. Gre namreč za stranski produkt obratovanja vseh električnih naprav, vključno s tistimi za razpošiljanje toka – daljno­vodi! Sleherni delujoči elektrostroj, od domačega sesalca do tipkovnice, oddaja elektromagnetno sevanje, ki nastane kot posledica tokov v njem. A ta radiacija je tako neznatna, da ne bo nobenih posledic, če imaš kot ulični hiphoper ob glavo nenehno priliman kasetofon. Prej se lahko nadejaš odrgnin ali težav s sluhom kot negativnih učinkov sevanja. Malo drugače pa je z visokonapetostnimi daljnovodi.

Poglavitna značilnost elektromagnetnega valovanja, ki se širi iz ene točke enakomerno v vse smeri, je tista, da njegova jakost hitro pada – s kvadratom razdalje. Zato je moč sevanja čisto blizu anten največjih radijskih oddajnikov zelo visoka, saj morajo signal, ki mu urno peša jakost, poslati sto in več kilometrov daleč.

Žarčenje izobilja objavljeno: Joker 291
oktober 2017