Revija Joker - Razpolovna doba

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Razpolovna doba

Stampedo podivjanih žarkov
Vse našteto žarkovje spada med ionizirajoča sevanja, ker ob naletu v snov njenim atomom izbija elektrone - jih ionizira. Ioni imajo v primerjavi z nevtralnimi atomi drugačne kemijske lastnosti in lahko v sevanju podvrženi snovi napravijo velik direndaj, zatorej se je večjim količinam ionizirajočih delcev pametno ogibati. Alfa delci so težki in počasni ter posledično v zraku prepotujejo zgolj nekaj centimetrov, ustavita pa jih že list papirja ali vrhnja plast kože. Škodo lahko povzročijo le, če jih vdihnemo, pojemo ali kako drugače vnesemo v telo. Beta žarki so stokrat bolj predirni in za njih blokado potrebujemo par milimetrov aluminija. Kljub temu obsevanje skozi kožo praviloma ni resneje nevarno. Gama žarki so daleč najbolj vztrajni in nevarni, saj jih ustavi šele več centimetrov svinca. Ker bi bila nošnja tovrstne svinčene obleke en malček nerodna, raje v svinčene zaboje zapiramo izvore sevanja. Z ioniziranjem pa se žarki hkrati izdajo, kar pridoma uporabljamo v senzorjih, kakršen je bržda najbolj zloglasni, Geiger-Müllerjev (GM) števec. V grobem je to cev, v kateri je med dvema elektrodama pod električno napetostjo plin. Ko ga žarki ionizirajo, ioni zaradi lastnega naboja v električnem polju elektrod odletijo na eno od njih, kar povzroči majhne sunke toka, ki jih naprava zazna. Od tod izvira prislovično prasketanje, ki označuje razpade. Merimo jih v becquerelih (Bq) - en Bq pomeni en razpad na sekundo. Ker je že v majhnih vzorcih atomov, in s tem razpadov, izjemno veliko, je Bq zelo majhna enota in jo običajno uporabljamo v obliki KBq ali MBq.

Rentgenski žarki so lep prikaz predirnosti elektromagnetnega valovanja z veliko energije. Gama žarki je nosijo tisočkrat toliko.

Vplivi na ljudi so odvisni od moči sevanja in časa izpostavljenosti. Doza, ki jo fašemo v trenutku, je mnogo nevarnejša od enake doze skozi daljše obdobje. Najbolj so na udaru celice, ki se hitro delijo, saj vsled zaposlenosti ne uspejo sproti popravljati poškodb od ionizacije, zaradi česar kmalu odmrejo. Ker te celice najdemo v krvi, kostnem mozgu, laseh, prebavilih in razplojevalnih organih, so simptomi obsevanosti običajno huda slabost, bruhanje, izpadanje las, infekcije zaradi pomanjkanja belih krvničk ter neplodnost. Po drugi strani se hitro delijo tudi rakave celice, zaradi česar so dobrodošla tarča zdravniško nadzorovanih obsevanj. Pri teh se obseva samo zelo majhen del tkiva, da bi se v kar največji meri zmanjšalo stranske učinke. Daljša izpostavljenost manjšim dozam žarčenja zaradi genetskih poškodb poveča možnost za nastanek raka.
Trenutno veljavna enota za označevanje bioloških učinkov ionizirajočih sevanj je sievert (Sv), ki je nadomestila staro enoto rem (100 rem je 1 Sv). V njegovo definicijo so že všteti popravki za različne vrste ožarčenja in tkiv. Hipna doza 10 Sv velja za nepreklicno smrtno, medtem ko je pri 5 Sv možnost preživetja polovična. Naravno okolje nam letno podari 2,4 mSv radiacije, medtem ko umetni viri (medicina, industrija) povprečnemu človeku dodajo še 1 mSv. Elektrarna v Krškem letno prispeva 0,01 mSv, medtem ko je nesreča v Černobilu pod Alpe skupaj prinesla 0,72 mSv. Za primerjavo: vsi jedrski poskusi skupaj so ljudem po svetu prinesli desetkrat večje obsevanje, 7,2 mSv. Največ naravnega sevanja z več kot polovičnim deležem pri nas prispeva plin radon. Tvori se pri razpadu radija in se, ker je plin, dvigne iz zemlje. Nevaren je, če se v obliki radioaktivnih delcev nabira v neprezračenih prostorih, kjer ga ljudje vdihavajo in s tem plezajo po lestvici tveganja za pljučni rak. Ker ni viden in nima vonja ter okusa, ga je treba začopatiti s posebnimi testi. Sanacije, o katerih tolikokrat slišimo v medijih, vključujejo izsesavanje radona izpod tal in zatesnitev rež. Na drugem mestu po količini sevanja so tla, sledita jim hrana in pijača ter kozmično sevanje, ki se z višino povečuje, saj nas pred njim ščiti atmosfera. Tako na enem čezoceanskem poletu fašete okoli 0,05 mSv.

Razpolovna doba objavljeno: Joker 139
februar 2005