Revija Joker - Dubaj - zaresna fatamorgana

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Dubaj - zaresna fatamorgana
...
Sredi puščave se dvigajo stekleni nebotičniki, s palme viseči, v rjuho odeti ŠejkFebo pa je prevzet nad novodobnimi svetovnimi čudesi.

Članek o nekem arabskem mestu bržda ne paše med osprednje Jokerjeve vsebine, vendar ga srdu ozkogledne množice navzlic priobčujem iz dveh razlogov. Prvi je ta, da gre za neprimerljiv svetovni fenomen, ki daje občutek, kot da nekdo s presežkom domišljije in z goljufijo za mošnjiček brez dna igra SimCity. Drugi je pak v obči razgledanosti, zakaj dobro je vedeti, kaj se dogaja naokoli. In ker mediji, ki bi morali skrbeti za tako svetovljansko osveščanje, svojega poslanstva ne opravljajo, vskoči Joker.

Muzej? Zabaviščni park? Ne, kitajski predel gromozanske trgovinskega centra, ki ima poleg še egipčanske, perzijske in indijske hale.

Dubaj je eden od sedmih Združenih arabskih emiratov; ne glavni - to je namreč Abu Dabi - a vsekakor najbolj znan, oblegan in svojevrsten. Država ZAE je stara komaj 34 let in nihče si ne bi mislil, da bo ribiška vasica, ki je bila pred sto leti dom nabiralcev biserov, v par desetletjih postala svetovna znamenitost, kraj neprekosljivih urbanističnih in arhitekturnih dosežkov, raj za golfiste ter fascinantna metropola prihodnosti. Zasluge za to ima familija Al Maktum, konkretno leta 1990 preminuli 'oče Dubaja', šejk Rašid, in njegov naslednik šejk Mohamed. Prvi je postavil sodobne razvojne smernice, ustanovil aeroplansko družbo Emirates Airlines, ki je v ducatletju postala najbolj priznani letalski prevoznik, in naredil mesto za trgovinski center Srednjega vzhoda, dočim je njegov sin, poslovni in politični genij, poskrbel, da dežela privablja milijarde tujih investicij, s katerimi gradi čudesa nove dobe. V manj kot dekadi se je prebivalstvo podvojilo in dandanašnji ima Dubaj milijon in četrt ljudi ter je s šestodstotnim letnim povečanjem najhitreje rastoče sodobno velemesto. Toda ne na račun Arabcev, kajti uradnih državljanov ZAE je le okoli petina: preostanek so priseljenci z vseh koncev in krajev, ki so prišli na arabski polotok bodisi s trebuhom za kruhom, bodisi prodajat svoje znanje. Veliko prišlekov, zlasti v vrstah fizikalcev, je iz Pakistana, Indije in Šri Lanke, hotelske sobarice, prodajalke in natakarice so zvečine iz Filipinov in Rusije, preostanek pa predstavljajo Evropejci, Američani in Avstralci, ki so našli svoj raj v državi brez davkov in problema nezaposlenosti ter z domala ničelno stopnjo kriminala. Arabcem, ki praviloma delajo le v javni upravi in na vodilnih položajih, se pri vsem tem le smeji, saj dolarji in evri na veliko derejo na njihovo igrišče in ustvarjajo možnosti za še več pritoka svežega kapitala. Nafta, ki je bila pred desetletji glavni vir prihodka, se je davno umaknila drugim panogam, trženju nepremičnin, turizmu in trgovini. Slednji branži sta do neke mere povezani, saj Dubaj poleg prostotrgovinske cone za vse sorte robo, od aluminija in zlata prek sadja do elektronike, predstavlja tudi nakupovalno meko za končne kupce. V ta namen mesto vsako zimo organizira svetovno znan zapravljalni festival (Dubai Shopping Festival), ki traja mesec dni, zniža cene izdelkom celo za tričetrt in privabi dva milijona turistov. Ni čudno, da se pojavljajo vedno novi gromozanski šoping centri, proti katerim je ljubljanski BTC ciganski smenj. Najboljši med njimi so tematski, slični lasvegaškim hotelom. Eden je recimo od zunaj in od znotraj v slogu Benetk, obisk drugega je kot sprehod po orientu, spet tretji je odet v tradicionalni arabski videz ... A nikar ne mislite, da je govora o štacunah, polnih šiš, kamel in ostalega kiča ter tečnih prodajalcev. Pozabite vtise Egipta, Tunisa ali Maroka. Islam, sicer prisoten in čislan, ni ne temelj, ne vodilo dežele. Dubaj je sodobno, kulturno in nadvse čisto mesto, katerega glavni jezik uprave, sporazumevanja in občil je angleščina. Trgovski centri so tipično ameriški, vključno z vsemi menzicami tipa Buger King, KFC in Panda Express. Predvsem pa so moderni, z nebrojem plazemskih in tekočekristalnih zaslonov, odlično dizajnirani ter aktivni v snubljenju kupcev. Odprti so ob svetkih in petkih do desetih zvečer, prehrambene samopostrežbe tri dni v tednu celo do polnoči! Pregovorna prijaznost osebja, vabljive štacune, neprestana znižanja in srečelovi z vrtoglavimi nagradami - enkrat žrebajo rolls royca, drugič mečko S600, tretjič pol milijona dolarjev - naredijo nakupovanje za nepozabno izkušnjo in potrebne je kar nekaj samodiscipline, da ne prebiješ limita na vseh plačilnih karticah.

V nakupovalnih središčih je sila zanimivo opazovati ljudi z vseh koncev vzhoda, zlasti pa v oči padejo 'domorodci', ki so praviloma v arabskih oblačilih. Moški so v belih haljah, ženske v črnih, pri čemer imajo vse poročene čez večino obraza (ali kar čez vsega) feredžo. Hecne so mladenke, ki imajo (ponavadi zelo lep) obraz odkrit, pod črnim kaftanom pa so napravljene kot Britney Spears.

Dubaj - zaresna fatamorgana objavljeno: Joker 144
julij 2005