Revija Joker - Hištorija vizije

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Hištorija vizije

Skoraj sodobnost
Standardi so bili torej sprejeti in razen malenkostnih popravkov v enaki obliki trajajo še zmeraj. Kajpakda se je tehnologija izpopolnjevala na oddajnem in sprejemnem koncu ter katodne cevi so sčasoma pristale na smetišču zgodovine. A kljub tipalom CCD v kamerah in plazemskim ter tekočekristalnim zaslonom ostajamo pri štirideset let starem formatu slike, kar pomeni, da bi barvni aparat s konca šestdesetih brez težav prikazoval današnji program. Vremena se bodo spremenila, a minilo bo še najmanj pet let, preden bomo pošteno zakorakali v novi televizorski vek. HDTVja navsezadnje nismo niti poskusili, čeprav so pogovarjanja okrog novega sistema stekla že v sedemdesetih letih.

30-centmetrski laserdisc je bil leta 1978 prvi potrošniški optični medij in prvi nosilec digitalne slike. Ločljivost: 534 x 400.

Najbolj napredni so bili to pot Japonci, ki so sistem visokoločljive televizije MUSE (MUltiple sub-nyquist Sampling Encoding) testno pognali 1985, komercialno pa šest let kasneje. Vertikalna ločljivost je bila oziroma je še vedno 1125 v prepletenem načinu in ni združljiva z ničemer sodobnim. Pravzaprav je bilo takoj jasno, da MUSE prihodnosti nima, saj se prenaša analogno, kar pomeni nemalo minusov, od kakovostnih do frekvenčne potratnosti. Poševnookci so potihem upali, da bo svet zgrabil noviteto, a so se ušteli. Ameriški kongres je tedaj razsodil, da ne mara za tuje zlato. Poleg tega se je koncem osemdesetih že počasi pripravljal prehod na digitalnost. Zato je propadla tudi francoska študija HD MAC (Multiplexed Analogue Components), ki jo je kot predlog za evropski analogni HDTV podal Henri de France. Evropska gospodarska skupnost (predhodnica EUja) je odobrila in financirala testno, 1250-črtno prenašanje barcelonskih olimpijskih iger 1992 stotim izbrancem s projekcijskimi televizorji, a je zadevo koj zatem pokopala. Le dve leti kasneje so namreč sprejeli prve smernice za DVB (Digital Video Broadcasting). Prihodnost je bila v pošiljanju enic in ničel, ne sinusoidnih krivulj. V ZDA je z digitalnostjo pokritih že večina gospodinjstev, na našem koncu pa se prijemlje le počasi. Vendar vztrajno.

Takole so si v sedemdesetih letih predstavljali televizijo prihodnosti. Precej vesoljski dizajn v primerjavi z današnjimi bolj 'umetniškimi' pristopi. Na zaslonu je seveda fuzbal, ki povsod motiv razvoja TVja.

A bodi dovolj o HDTVju in digitalijah, zakajti to ni več hištorija, marveč aktualna tematika, ki se nadaljuje v drugem članku. Zato bom tu povest sklenil, saj se mi alinejasto popisovanje novejše zgodovine ne zdi smiselno, ne kar se izumov tiče, še manj okoli industrije.
Pustimo megleni mozaik za seboj. Jasnejša, ostrejša prihodnost je samo stran naprej ...

Hištorija vizije objavljeno: Joker 154
maj 2006


sorodni članki