Revija Joker - Načrt za um

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Načrt za um
Načrt za um
...
Nekega deževnega popoldneva Retro pase možgane na travnatih planjavah umetne inteligence. Na zasanjani poti do robotov jutranje zore zaide v goščavo težkih vprašanj, inovativnih idej in krdela igrarjev ter se na koncu ekstrapolira v tehnološko singularnost.

Najprej je bil nič. Veliki pok je štartal vesolje in lego delci so se razleteli na vse strani. Parjenja škratov elektronov s težaškimi kvarki so ustvarila ducate atomov, ki so se nato ležerno oblikovali v zvezde in galaksije. Če bi čas od velikega poka do danes strnili v en dan, se šestnajst ur ne bi zgodilo za nas nič posebnega. Torej do štirih popoldne, ko se ustvari Sonce, čez pol ure Zemlja in z zamudo desetih minut Luna. Po dobri uri ohlajevanja v novi atmosferi tretjega planeta osončja zadiha prvo življenje. Ura je 18:00 in tri četrtine zgodovine univerze so za nami. Tudi prvi enoceličarji niso kaj prida naklonjeni hitremu napredku in brcajo po prajuhi skoraj do enajstih zvečer. Nakar se par pametnjakovičev združi, saj z eno samo celico komaj izvajajo 'IF hungry THEN eat()'. Novonastali večceličarji s povečevanjem gradnikov eksponentno dvigajo svoje zmogljivosti in s specializacijo v nevrone procesiranje okolice dvignejo v višave. V zadnji uri do današnjika boj za obstanek narekuje hitrostno prilagajanje spremenljivim ekosistemom. Ob 23:41 do svojih petnajstih minut slave pridejo dinozavri, ki jih pet minut do polnoči najverjetneje zradira komet. Madafakerji postanejo sesalci, ki do preloma dneva v možgane uspejo stlačiti do sto milijard nevronov. Čas ljudi v dnevniku zgodovine predstavlja pičle štiri sekunde, v katerih smo Zemljo iz zelenih planjav preoblikovali v betonska prostranja.

Mož na sliki je Claude Shannon. Svojo elektronsko miš, imenovano Dobnikar, ee, Tezej, uči, kako uiti iz labirinta.













Vsaka svetovna pogruntavščina je pospešila napredek. Ko so je pred sto tisoč leti pojavil homo sapiens, je populacijo izpod nekaj sto jurjev ljudi, ki so se vlekli zadnja dva milijona let, izstrelil v rast, ki je do začetka našega štetja naštancala dobrih dvesto milijonov osebkov. In spet ni to nič v primerjavi z industrijsko revolucijo. Ta je v zadnjih sto petdesetih letih mejo z ene milijarde dvignila čez šest giga ljudi. Opazite vzorec? Kaj pa smo ustvarili v zadnjih petdesetih letih? Ogromno. Konje smo zamenjali z avtomobili, razdalje skrajšali z letali in jih odstranili s telefoni, televizijo ter medmrežjem. Med drugim smo namesto parnega stroja v vsako tovarno zadegali računalnik na sleherno mizo. In če bo katera stvar povzročila naslednjo eksplozijo napredka, bodo to ali nezemljani ali računala. Ker prvih ni od nikoder, stavim na procesorje. Deus ex machina!

























Načrt za um objavljeno: Joker 162
januar 2007