Revija Joker - Težka mašinerija

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Težka mašinerija
Težka mašinerija
...
Novi film o Transformerjih je s polnim zamahom napadel slovenska kina, zato je vedež o njih na mestu. Vendar pa se znova popularni Spre­min­je­valci niso vzeli od ni­ko­der – so namreč le del pisanega fan­ta­zij­skega nabora bojevitih orjaških robotov, ka­te­rih za­četki segajo dosti pred 1984. Za krmi­lom enega takih, ob­dar­je­nega s spo­sobnostjo potovanja skozi čas, pisari Sneti.

Kako čudovita naprava je člo­veš­ko telo! Njegove milijar­de ce­lic, združene v orga­ne, kos­ti, miši­ce in kite, de­lujejo v mo­­go­č­n­em, ubra­n­em sozvoč­ju, ki se up­­ra­vi­čeno zdi navdihnjeno od na­d­ze­melj­s­ke­ga. Spoštovanje te mora pre­v­zeti, naj­si zreš v Scarlett Johansson ali usmraje­ne­ga norca na sp­let­ne frp­­je, v popolnost Mic­he­la­n­ge­lo­ve­ga Davida ali srednjeveške voščene po­us­t­va­­ritve korpusov, v Jet Lijevo sukanje pe­­s­ti ali cmeravega novorojenčka. Nav­se­­za­d­­nje je pred tabo višek naravne selekcije, ki mu pripadaš tudi sam.

A kako je taisto telo hkrati krhko! Odvisno je od ob­čut­ljivega ravnovesja snovi in zahteva nemalo hrane ter vode – če ju ne dobi, v kratkem roku shira. Razje­da­jo ga mnoge bolezni, pretijo mu številne nevarnosti in na njem je super turbo veliko občutljivih točk, katerih že malo resnejša poškodba vodi v smrt. En sam dobro merjen kos pospešenega svinca, zabodljaj s svaljkom priostrenega jekla, celo but ob ud, in že je ta
prevzvišena naprava le še velik kos mesošpeha, ki se nadeja črvje predelave. Samo prah, ki se urno v prah povrne.
Komu gre torej zameriti željo, da bi bil še vedno videti približno človeški, da pa bi bil namesto iz bioloških gradnikov narejen iz kovine? Ha, bvaha, bvahaha! Po prsti bi nezadržno lomastil z jeklenimi tacami, silovito stiskal pesti iz titana in grdo zrl skozi leče, vdelane v nezlomljivo lobanjo. Vendar se ne bi ustavil pri tem, da bi bil le pritlikava replika homo sapiensa. O, ne. Pel bi se v nebo kot stolpnica, z mogočnimi raketnimi motorji bi letal po vesolju, bil bi oborožen kot manjša armada ter še obliko bi spreminjal. In če se že v tako pojavno obliko ne bi mogel direktno preleviti, bi vanjo vsaj mogel sesti kot pilot in s tem nadzorovati nekaj nepopisno veličastnega. Nekaj, kar je od človeka, a človek ni več.
Nak, hotenja, da bi postal orjaški bojni robot, res­nič­no ne bi mogel zasmehovati pri nikomer. Zlasti ne pri malih, šibkih, po drugi svetovni vojni v tla zbitih Ja­pon­cih, pri katerih se je ljubezen do kovinskih velikanov sploh začela …

Težka mašinerija objavljeno: Joker 169
avgust 2007