Revija Joker - Težka mašinerija

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Težka mašinerija

Čudni deček s pravim srcem
Dežela vzhajajočega Sonca po letu 1946 ni bila naj­lepši kraj na obli. Cesarstvo, ki je v Pearl Harborju tako pogumno naskočilo spečo beštijo ZDA in potem na krilih presenečenja še nekaj časa beležilo izdatne uspehe, je bilo kljub samurajski volji primorano poklekniti pred močjo razcepljenega atoma. Požgana mes­ta, stradajoči ljudje, uničen ponos – taka je bila slika poraženega imperija. Toda počasi se je država začela dvigati iz pepela, in sicer s pomočjo nekdaj glav­­nega sovraga, Amerike, saj je ta potrebovala gos­podarsko-vojaškega zaveznika na drugi strani komunistične Kitajske ter še nevarnejše Rusije. Ključna be­se­da prenove je bila tehnologija in neznosno marljivi Japončki so se je oprijeli z vsemi štirimi. Ni minilo dol­go, da so zavzeli Zahod z lastnimi izpeljankami naprav, kot sta televizor in hifič. Če se ozrete po svojem domovanju, zlahka opazite posledice nindžars­ke­ga iztrebljenja večine ameriških in evropskih znamk, ki sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja.

Godzila je legendarni dinozaver, katerega ime je skovanka iz besed 'gorila' in 'kodžira', kar pomeni kit.

Uresničenje sanj o tem, da bo tehnološki napredek Ja­ponsko popeljal v novo dobo, je dal poleta tudi avtorski domišljiji. Tako je med naspidirane rižojedce leta 1951 treščila manga z naslovom Tetsuvan Atomu ozi­roma Mogočni atom. Njegov avtor je bil Osamu Te­zuka, ki ga imajo za enega največjih imen ja­pon­s­ke­ga stripa in je z mango Novi otok zakladov štiri leta pred tistim razvnel zanimanje splošne publike za slikovito pokracane liste. (Več o tem si lahko prebe­rete v vedežu o mangah in animejih v Jokerju 92 ali pod id 453 na stranki.) Osrednji lik stripa Tetsuvan Atomu je bil pobič z robotskim telesom in človeškim srcem, ki je več kot le mimobežno spomnil na italijanskega Ostržka ter na superjunake iz ameriških stri­pov. Kako značilno za čas, ko so si Japonci rez­ba­rili prihodnost z izboljševanjem tujih idej! Tetsuvan je bil postavljen v futuro, kjer androidi, se pravi roboti, ki so videti kot ljudje, bivajo v človeški družbi. Robotski malček nastane na željo učenjaka, ki izgubi sina, vendar se ta zave, da ga androidek ne bo mogel nadomestiti. Zato nenavadni otrok pristane v cirkusu, kjer se razkrije tako njegova sposobnost člo­veš­kega ču­tenja kot številne posebne moči. (Ako vas to spo­m­ni na Spielbergovo Umetno inteligenco, ima­te zelo prav.) Dvigniti zmore ne­po­pi­sno te­žo, prevajati na de­­setine je­zi­kov, leteti, strelja­ti iz vase vdelanega orožja, zaznavati slabe na­me­ne in še mar­sikaj. Tetsuvan se je izkazal za veli

Simpatični Tetsuvan Atomu, udejanjen na podlagi Ostržka, je dal zaleta tako mangam kot animejem in orjaškim robotom. Tezuka je bil vizionar.
ko us­pešnico in ko so ga leta 1963 predelali v televizijsko obliko, je še do­bil na pri­l­jub­lje­nosti, tako da se je kmalu pojavil na Zahodu kot Astro Boy. Obdržal se je vse do da­nes – še v Jokerju 143 smo ocenili igro za GBA z njim v glavni vlogi, da o mnogih izpeljankah tako stri­pa kot risanke ne govorim.
Tet­suvan Atomu se v primerjavi z me­ga­tron­skimi robotskimi kolosi da­našnjika morda zdi beden, brezzve­zen, nenevaren. A prav ta lik je na Japons­kem odprl pipo naklonjenosti do robotskih junakov. Šlo je za he­rojčka z izrednimi močmi in umetnim telesom, v ka­te­rem je utripalo človeško srce. To je bilo blizu ja­pons­ke­mu dojemanju samih sebe – maj­hni, a silni in hkrati čuteči – s čimer je mulček simboliziral vso dr­ža­vo. In obenem je Tetsuvan za­b­renkal na struno, ki je brnela vedno glasneje: na teh­no­­logijo. Japonska je vanjo vlagala več in več in nič čudnega ni bilo, da so se v mangah ter animejih za­če­le množiti znanstvenofantastične teme, s Tetsuva­nom na čelu. Roboti so bi­li pravi simboli dobrodušne teh­nologije, ki bo omo­gočila dobo miru in razcveta v okrilju znanosti. Enačili so jih z upanjem.
Do naslednjega koraka je manjkalo le še nekaj: ru­šenje miselnosti o majhni deželi, ki se hrabro, toda li­li­putansko upira večjim nasprotnikom. Čas je bil, da ja­ponski imperij – vsaj v domišljiji – zopet doseže sta­ro slavo. Čas je bil za nekaj, kar bo simboliziralo rast in kar bo zadostilo reku 'večje je boljše', ki je prišel od vplivnih vlagateljev Američanov.
Čas je bil za super robota.

Težka mašinerija objavljeno: Joker 169
avgust 2007