Revija Joker - Težka mašinerija

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Težka mašinerija

Konec otroštva
Romantike pri super robotih, kamor spadajo Transformerji, torej ni. V osnovi gre za robusten posel z igračami, ki jih tako Japonci kot ame­riš­ki posnemovalci raz otroško-najstniška grla pehajo s pomočjo bolj ali manj dodelanih znan­stveno fantastičnih što­rij. (Trendu se je podredil celo

Optimus je v orenk ver­ziji resničen polični ok­ras.
Lego z Bionicli, ki jih sp­remlja napol kuhana, polinezijsko navdihnjena štorija.) To ni biznis, kjer bi naj­prej imeli zgodbo in nato ro­bo, tako kot pri Vojni zvezd; ne, povečini je obratno. Če pri Jokerju nenehno strupenjačimo glede nategunstva založnikov in stalno ena­kih iger, kaj bi zganjali šele, če bi bili revija, usmerjena v robotske ropotuljice!
A hkrati je težko zanikati, da je na teh robotejih nekaj ve­ličastnega. Tako kot so mo­goč­neži pred več kot petdesetimi leti skozi Tetsuvan Ato­ma in Mazingerja Z našli zavetje v japonskih dušah, ki so hrepenele po miru skozi zna­nost in novem veli­čas­tju potolčenega imperija, tako zdaj navdihujejo sle­hernika, ki črti svoje biološko telo. Vsem, ki so šibki, bolni, pohabljeni, grdi, smrdljivi, debeli, ne­za­želeni in neprilagojeni, super roboti od­pi­rajo vrata upanja v svet, kjer bi se elegantno znebili celičnih spon ter zaživeli kot jekleni titani, ki sodelujejo v megablastičnih avanturah, spreminjajo kanalje v prah ter jadrajo med zvezdami. Nič več zoprnih bolečin, bedne krh­kosti, tečne prizemljenosti – samo veličastje božje oblike, podprte s človekovo inteligenco. Vse to je ujeto v na videz smešni plastično-kovinski figurici, ki ždi na polici. Kdor tega ne vidi, ni vreden, da ga zgazi buldožerski Bonecrusher.

Kajpak so bili Transformatorji deležni številnih igrarskih verzij, a kljub vedrim napovedim se za spodobno ni izkazala niti ena od štirih ali petih. Še najmanj zadnja, filmska, ki so jo zaštrikali pri Tra­veller's Tales (ocena: 41). Se vidimo pri naslednji!

Težka mašinerija objavljeno: Joker 169
avgust 2007