Revija Joker - Ognjene palice

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ognjene palice

Ročni topovi
Smodnik so izumili kdo drug kot Kitajci, verjetno nekje v 9. stoletju. Najprej so se z njim igrali tako, da so v nebo izstreljevali ra­ketice in kriminalce. Je pa že v 10. stoletju najti risbe prvega ognjenega orož­ja: og­njenega kopja, ki je imel na sulico pri­ve­zan majhen top. Kitajci so v 13. stoletju smodnik prinesli tako Arabcem kot Evropejcem, dasi ni čisto jasno, ali je in­­­formacija prišla po Svileni cesti ali s katerim od mon­­golskih vdorov. Jasno je le, da je v šestdesetih le­­tih 13. stoletja angleški menih Roger Bacon prvi

Roč­ni topiči niso bili enostavni za uporabo in možje so si pri streljanju najraje pomagali kar s poštenimi pod­stavki. Šele kopito pri arkebuzi je omogočilo iz­streljevanje močnejših krogel brez raznih pomagal.
v Evropi zapisal formulo za črni smodnik, ki je postal os­rednje pogonsko sredstvo ognjenih orožij do iznaj­dbe modernih smodnikov v devetnajstem stoletju. Vojskujoči se Evropejci so od arabskih vdorov v Španijo v 13. in 14. sto­letju hitro pob­rali zamisel o topu in bitka pri Crecyju 1346 je med drugim obe­le­že­nje prve uporabe topa v spo­pa­du med evropskimi narodi. Ja, imeli so jih Ang­leži. In ne, niso zmagali zaradi njih, temveč pametne rabe loko­strelcev.
Sčasoma so za svojo vzeli še idejo o topiču na palici, katerega prva za­be­ležena uporaba v bitki je pri Ain Jalutu leta 1260, ko so Egipčani z njimi pregnali Mongole. Tovrstni ročni to­pi­či so bili nerodni, nenatančni in po­časni, a ko so zadeli, je tako bolelo, da so te samo še pokopali. Zaradi opi­sa­ne moči so jih običajno uporabljali pri obleganju gradov ter utrdb in ne v od­prtem boju, kjer jih je nadmudril že samostrel.
Prvi topiči so bili najpreprostejši mo­del ognjenega strelnega orožja. V cev, ki je na eni strani zaprta, je nasuto po­gonsko sredstvo, torej smodnik, pred njim pa je izstrelek. Ko se smodnik vna­­me, začne hitro goreti, reakcija pa sprosti velike količine plinov, ki potisnejo iz­stre­lek po cevi. Sku­paj z njim iz cevi ob optimis­tičnem mišljenju od­leti tudi večina saj in neizgo­re­lega smodnika, nakar je treba orožje od spredaj spet napolniti – najprej nasuti smodnik in nato vstaviti kroglo.
Na začetku so ročne topiče prižigali kot velike ka­no­ne, z vžigalno vrvico (lunto). Ker je bilo merjenje za­ra­di tega nerodno, so Kitajci lunto privezali na pri­­ro­čno vzvodno ročico in rodil se je prvi sprožilni me­­ha­ni­zem (celin), luntni celin, z njim pa arkebuza, pred­hod­nica muškete. Imela je daljšo cev od ročnega to­pi­ča in še eno iznajdbo: kopito za naslon ob ramo. Ar­ke­buze so bile zaradi počasnega polnjenja namenjene boju proti vitezom v težkih oklepih. Streljale so ok­rogle svinčene krogle in bile po dosegu ter učinku ze­lo podobne samostrelu, zato so se tudi podobno upo­rabljale. Vojake z njimi so razporedili za črto su­li­čar­jev, ki so strelce branili pred napadi konjenice. Kljub temu je arkebuza vztrajno izpodrivala lok in sa­mostrel predvsem zaradi enega razloga: bila je za­nes­ljivejša in preprostejša za uporabo.

Ognjene palice objavljeno: Joker 178
maj 2008


sorodni članki