Revija Joker - Ognjene palice

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ognjene palice

Evropska tehnika pobegne
Okoli leta 1500 se je pojavil kolesni celin, ki ga mnogi pripisujejo Leonardu da Vinciju. Ob pritisku na petelina se je sprožila vzmet in zasukala kolešček, ki je podrgnil ob kristal pirita, nastale iskre pa so vžgale pol­nitev. Ja, kot ročni vžigalnik. Sistem je bil teh­nič­no zapletenejši od luntnega in se zato ni trdno usidral v večjih orožjih, toda zaradi priročnosti je omogočil raz­širitev kratkocevnega ročnega orožja. Po domače pištol. Te so se pojavile okoli leta 1540 in brž postale orožje konjenikov, tolovajev in sploh vsakogar, ki je imel kaj prostora za pasom. Obenem se je iz arkebuze razvila težja mušketa, ki je samostrel po učinkovitosti že pustila za sabo.

Na začetku je bil najbolj preprost princip za povečanje števila strelov med polnitvama več cevi v orožju. S slike lahko vidite tudi, da svinčene krog­le niso bile ravno pojem pravilne oblike.

Središče razvoja muš­ket je bila v tistem času Špa­nija in težke 'španske' muškete, s katerimi je bilo treba st­reljali z naslona z vilami, ki niso bile za seno, so leta 1570 dokončno zamenjale samostrele. S kroglami ka­­libra od 12 do 20 milimetrov so lahko pre­­luknjale člo­veka na razdaljah nad dvesto metrov, čeprav so bi­le po sedemdesetih metrih že precej nenatančne. Odtlej so vojske sestavljali oddelki strelcev in peša­kov s sulicami, ki so krojili tridesetletno vojno od 1618. do 1648. Konjeniki si niso mogli privoščiti, da bi opletali s težkimi mušketami, zato so privzeli sk­raj­šane verzije. Po francoskih konjeniških eno­tah se odtlej imenujejo karabinke.
Soldatje so se namesto v kolesnega zatrapali v kremenasti celin (ponovimo: celin je sprožilni mehanizem), iznajden leta 1610. To je bilo kla­divce s pri­tr­je­nim kremenom, ki je podrsalo po pokrovu ponvice s smodnikom in jo hkrati odprlo, iskre pa so vnele smodnik v ponvici. Toda škotskemu duhovniku Joh­­nu Forsythu je šlo blazno na živce, da je udarec kremena ob pokrovček pred strelom splašil ptice, ki jih je lovil. Zato je leta 1807 patentiral perkusijski vžig. Kladivce ni več praskalo po kovini, marveč je direktno udarilo perkusijsko (netilno) kapico z majhno količino netilne zmesi, ta pa nato smodnik v cevi. Per­kusijski celin je postal znan predvsem v ameriški dr­žav­­ljanski vojni in končno omogočil uporabne revol­ver­je. Revolverske puške in pištole so se razvile v 17. sto­letju iz večcevnih pušk in so bile prvo uporabno orožje z več naboji. Po iznajdbi perkusijskega vžiga je Samuel Colt leta 1835 napravil prvi priročni revolver, ki je bil začetnik dolge serije legendarnih coltov.

Kremenasti celin v sproženem položaju. Kladivce s pri­vitim kristalom kremena je ob pritisku na petelina uda­­rilo in podrsalo ob nemarno štrleči del pok­rova ponvice. Le-to je bilo treba pred vsakim strelom napolniti.

Med­tem so mušketam začele v zelje hoditi puške ri­sa­nice. Z 'risanico' označujemo puško, katere cev ima v notranjosti rise – vzdolžne krožne žlebove, ki pri strelu zavrtijo kroglo okrog vzdolžne osi in ji stabilizirajo let, zaradi česar orožje postane dosti natančnejše. Datirajo že nekam v 15. stoletje, a jih je bilo spočetka težko izdelovati. Zato so jih denimo v napoleonskih vojnah dajali v roke majhnim strelskim oddelkom, predhodni­kom ostrostrelcev, medtem ko so se navadni soldatje tedaj izmenično polagali s plotuni (salvami) iz muš­ket, saj so lahko svojemu nenatančnemu orožju le tako zagotovili potrebno udarno moč. Sredi 19. stolet­ja so se risanice napos­led razširile vsled uvedbe po­dol­go­vatega Miniejevega na­boja in ne­nadoma so postale gladkocevne muškete hudo zastarele, saj so imele sto in več met­rov krajši uporabni doseg. Preden je črta muš­­ke­tirjev prvič spro­ži­la, je že ka­sirala več salv.

Perkusijski celin je bil videti precej manj baročen od kreme­nastega. Kladivce je udarilo di­rektno po netilni kapici, ki jo je bilo takisto treba pred vsakim st­re­lom zamenjati.

Ognjene palice objavljeno: Joker 178
maj 2008


sorodni članki