Revija Joker - Ognjene palice

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ognjene palice

Klik-klik-klik-klik
Do sedaj sem omenjal tako imenovane sprednjače, orož­ja na polnjenje sko­­­zi ustje cevi. V tistih časih so že poz­­nali tudi zadnjače, ki se polnijo z zadnje strani, a sprva so bile jako ne­prak­tične in so najprej zahtevale iznajdbo celovitega na­boja. Tega sta ločeno patentirala najprej Švicar Pauly leta 1812 za netilni vžig in nato Francoz Le­faucheux leta 1835 za udarec z iglo. Tako je lahko vo­jak enostavno odprl del orožja za ležiščem naboja – 'zaklep', vstavil naboj in zaklep zaprl. Primer je bila pruska iglenica dreyse iz 1842, ki je naboj že usekala z iglo. Bila je tudi prva puška z vrtljivim valjastim zakle­pom, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne in je v lovskih risanicah prisoten še danes. To je zna­čilni zaklep, ki ga z ročajem vzdolžno zasučemo in potegnemo nazaj, kar napravi slovite štiri klike.

Zaradi nenatančnosti mušket je konkreten učinek nastopil šele s streljanjem v salvah. Če ene od strani ni izdala morala in jo je ucvrla, je nastopil še juriš z bajoneti. Na sliki se dobro vidi količina dima, ki jo črni smodnik proizvajal.

Iznajdba brezdimnih smodni­kov in kovinskega naboja sta odpravila probleme s sajami v ležišču naboja. Ko­majda so ev­rop­s­ke vojske leta 1840 uvedle per­kusijski vžig, že so mo­rale takoj menjati puške, najprej za ri­sa­nice zad­nja­če in nato za repetirke. Repetiranje označuje iz­met porabljenega tulca po strelu, vstavitev novega naboja in nastavitev sprožilnega mehanizma (največkrat napenjanje udarne igle). V široki rabi so trije re­petirni sistemi. Vzvodni, kot ga naj­de­mo pri sloviti winchestrovki, kjer z roko su­ne­mo dol in naprej; tak z vrtljivim valjas­tim zaklepom, kot ga najdemo pri lovskih puškah, in potezni, priso­ten povečini pri šibrenicah, po domače pumparicah ali šrotaricah. V prvi svetovni vojni so vse vpletene strani že uporabljale risanice repetirke z dolgimi svin­če­­nimi naboji s kovinskim medeninastim tulcem. To­vrstno orožje se je ohranilo do sredine dru­ge svetov­ne, ko so nastali zametki krepelc, kakršne up­o­rab­lja­mo še danes.

Prvi Coltovi revolverji so bili pravzaprav sprednjaki! Bobnič je od zadaj fasal le netilno kapico, medtem ko je bilo treba kroglo in smodniško polni­tev vstaviti s sprednje strani ter vse skupaj 'nabiti' z vzvodom. Namesto zamudnega filanja so upo­rab­ljali kar rezervne polne bobniče.

Ognjene palice objavljeno: Joker 178
maj 2008


sorodni članki