Revija Joker - Ameriška državljanska vojna

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ameriška državljanska vojna

Antietam in ukinitev suženjstva
Velika večina spopadov se je kakopak odvila na ozemlju južnih držav, vendar ne vsi. Konfederacijska armada, ki se je načeloma resda samo branila, je od časa do časa izkoristila priložnost, skočila na sever i

Konfederalci (zgoraj) so imeli sive uniforme, a večinoma le poveljniki, zvezna vojska pa je bila vsa, od soldata do generala, v temno modrih gvantih.
n napadla kakšen strateški cilj. Skozi trajanje vojne je bila Virginia prizorišče največ bitk in hkrati največjih zmag Konfederacije. Lincoln je namreč na vsak način hotel zasesti glavno mesto Richmond. Zato je bilo v tej zvezni državi tudi največja koncentracija južne vojske. Po drugi dobljeni bitki pri Bull Runu je motivirani general Lee prišel na drzno zamisel: s svojimi zmagovitimi četami prodreti na sever do Pennsylvanije. Ideja ni bila zasesti (močno branjeni) Washington, marveč prenesti vojno vihro v severne države in s tem vplivati na javno mnenje jenkijev. Za nameček je Konfederacija upala, da bo s tem manevrom morda pridobila na svojo stran Veliko Britanijo, katere vojaška in trgovska mornarica bi lahko krepko pomagala. S 50.000 možmi je Lee prečkal reko Potomac in se utrdil na poljih ob ob rečici Antietam v zvezni državi Maryland. Boj se je odločil po enajstih ognjenih urah, ko so se zaradi nekaj taktičnih napak južnjaki umaknili v Virginijo. Sedemnajsti september 1862 velja za najbolj krvav dan v ameriški zgodovini. Življenje je tedaj izgubilo 23.000 Američanov, kar je osemkrat več, kot jih je padlo na prvi dan izkrcanja na Normandiji. Lee je bil ob skoraj tretjino mož in je s tem pokopal vse upe na pomoč iz Evrope ter si s kampanjo naredil medvedjo uslugo. Lincoln je bil zmage silno vesel in se je odločil spremeniti oziroma dopolniti cilj vojne s popolno odpravo suženjstva. Pri tem je imel v mislih seveda več kot le proste zamorce. Evropa je suženjstvo že davno odpravila, zato Francija in Velika Britanija gotovo ne bi pomagali Konfederaciji, ki bi se potemtakem odkrito borila za sužnjelastniški režim. Že pet dni po bitki je Abraham Lincoln spisal slovito listino Emancipation Proclamation, s katero je uradno ukinil suženjstvo v upornih državah. Zakaj le tam, ne pa tudi v neodcepljenih, ki so še imele sužnje? Razlog je preprost. Slednjega mu ni dovoljevala ustava (povsem so suženjstvo odpravili šele po vojni), medtem ko so črnce severnjaški vojaki lahko po mili volji osvobajali na jugu, kajti tamkaj so jih smatrali kot lastnino, to pa je v vojnem času mogoče zapleniti. Zvito.

Ameriška državljanska vojna objavljeno: Joker 97
2001