Revija Joker - Ameriška državljanska vojna

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ameriška državljanska vojna

Konec vojne
Vsa ameriška državljanska vojna je bila vrsta vzponov in padcev za obe strani. Padlih v bitkah je bilo ne glede na to, komu zgodovinarji dandanes pripisujejo taktično zmago, enako pod obema zastavama, oziroma celo več pod jenkijevsko. A čeprav je bila Konfederacija v bistveno slabšem položaju (gospodarstvo je bilo na ničli in inflacija njihovega navideznega denarja je bila tekom vojne 9000%), je leta 1864 že kazalo, da bo sever popustil. Lincoln se je namreč moral v Washingtonu spopadati s številnimi nasprotniki svoje administracije: nekaterim ni bilo pogodu odprava suženjstva, drugim prisilna mobilizacija, zopet tretjim vojna na splošno. Ko se je istega leta uspelo majhni četici južnjakov prebiti skoraj do Washingtona, so bili Lincolnu dnevi šteti, kajti koncem leta so ga čakale volitve. Toda Abraham je imel krompir. Hiter zasuk vojaške sreče mu je vnovič priboril predsedniški stolček. Generalu Grantu je zabičal, da hoče zmago za vsako ceno. In jo je tudi dobil, tako zmago kot visoko ceno.
Zvezna vojska je s težkimi izgubami od polovice 1864 do aprila 1865 zavzemala mesto za

V zadnjem letu vojne so okoli večjih južnih mest vojaki izkopali kilometre obrambnih jarkov. Učinek je bil in severna vojska je trpela hude izgube.
mesto. Nekatera so se zlahka predala, druga, kakršna sta Atlanta in Petersburg, so zahtevala daljša obleganja. Padale so vojaške postojanke in pristanišča, Richmond pa je prišel v roke modrih 2. aprila. Po zgledu carja Aleksandra I. je Lee poprej mesto povsem evakuiral. A kljub temu obupanemu poskusu zavlačevanja je bilo obema stranema jasno, da je konec krvavih bojev blizu. Sedmega aprila je Grant, da bi se izognil nepotrebnemu prelivanju krvi, poslal nasprotniku poziv k predaji. Generala sta se sestala dva dni kasneje na sodišču mesta Appomattox na jugu Virginije. Lincoln je želel, da se vojaki obeh vojsk čimprej vrnejo domov, k družinam, zato so bile vdaje hitre in mile. V zameno pa predsednik ni dobil zahvale. 14. aprila ga je namreč med proslavo v gledališču v glavo ustrelil konfederacijski skrajnež John Wilkes Booth. Abraham Lincoln, šestnajsti voditelj ZDA, je umrl zjutraj naslednji dan, morilca pa so kasneje izsledili in na mestu usmrtili. V Beli hiši je istega dne zaprisegel Andrew Johnson.
Do sredine maja so se predale še zadnje konfederacijskečete.

Ameriška državljanska vojna objavljeno: Joker 97
2001