Revija Joker - Ameriška državljanska vojna

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ameriška državljanska vojna

Posledice
Ameriška državljanska vojna je bila polna nasprotij. Bogatejšemu, industrijsko razvitemu in prometno urejenemu severu se je zoperstavil revnejši in bistveno manj modernizirani jug, ki je štel le devet milijonov prebivalcev, od tega polovico črncev (sever dvaindvajset milijonov). Jenkiji so mobilizirali okoli dva milijona vojakov, jug le slab milijon. Po mnenju vseh vojaških znalcev je bil konfederacijski general Robert E. Lee najboljši strateg vojne, boljši kot Grant, ki je bil tudi precej mlajši. Po drugi plati je imela zvezna vojska več sposobnih nižjih poveljnikov. A razlikam navkljub se je vojskoval isti narod in po koncu vojne je bilo pod črto mrtvih 620.000 Američanov, kar je več kot v vseh ostalih vojnah skupaj od osamosvojitvene prek obeh svetovnih do Vietnama. Zanimivo pa je dejstvo, da več kot polovica žrtev ni padla pod kroglami, marveč so jih kosile driska, malarija, zlatenica ali tifus. Prehrana in higiena sta bili namreč na ničli.
Gospodarsko je vojna različno vplivala na predele ZDA. Sever se je industrijsko razvijal skozi vsa leta, jug, ki je bil že poprej slabo razvit, pa je iz vojne izšel povsem v razsulu. Še tiste redke železniške povezave so bile uničene, kot tudi vsi večji gospodarski objekti, kmetijska mehanizacija in večina pristanišč. Odcepljene dežele so izgubile tri četrtine premoženja in so potrebovale petdeset let, da so si opomogle. Sever je po drugi strani med vojno napredoval, predvsem industrijsko.

Ameriška državljanska vojna objavljeno: Joker 97
2001