Revija Joker - Ameriška državljanska vojna

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ameriška državljanska vojna

Zakulisje in vzroki
Pravimo, da je Amerika dežela tisočerih možnosti. Morda dandanašnji reklo ne drži več povsem, a vsekakor je veljalo še pred dvema stoletjema. Za stotisoče priseljencev s stare celine je Severna Amerika pomenila obljubljeno deželo. Zemlja je bila poceni oziroma kar zastonj in je sama od sebe vabila, naj jo kdo naseli ter obdeluje, za nameček pa so bile gore polne žlahtnih kovin, ki so samo čakale na srečnega najditelja. Čigava je bila naravna pravica do ozemlja, trum belcev seveda ni zanimalo. Zanimivo je, da so se sinovi teh zemljekradcev potem domoljubno trkali po prsih in v kapuce odeti preganjali zamorce, ki so si upali samo pomisliti, da bi živeli v deželi belcev. Ampak pustimo to. Dejstvo ostaja, da se je ameriško prebivalstvo večalo nekajkrat hitreje kot evropsko, s tem pa tudi državno ozemlje. V pičlih sedemdesetih letih od osamosvojitve (1783) so se Združene države razmahnile s trinajstih atlantskih državic na praktično vse današnje ozemlje. Osrednji in severni del so priseljenci preprosto vzeli za svojega, dočim so od Mehike kupili jug od Teksasa do Kalifornije, od Francije Lousiano in od Španije Florido. Kasneje so za drobiž od Rusije dobili še Aljasko.

Ameriška državljanska vojna objavljeno: Joker 97
2001