Revija Joker - Ameriška državljanska vojna

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ameriška državljanska vojna

Suženjstvo
Do osamosvojitvene revolucije si ni nihče belil glave zavoljo sužnjev, saj so se vsem zdeli sami po sebi umevni. Jasno, saj so jih od šestnajstega stoletja prepeljali iz Afrike na ameriško celino več kot deset milijonov. Večina jih je resda pristala v Južni Ameriki in na Karibih, toda dober milijon jih je uvozila tudi Severna Amerika. Največ zamorcev je prišlo v južne dele, ker so jih na prostranih kmetijah potrebovali bolj kot v lepih belih mestih. Razen izjemoma s črnci niso delali posebej grdo, zlasti proti koncu osemnajstega stoletja, ko se je trgovina z belim blagom povsem ustavila. Brazilija in karibski otoki so zavoljo upada delovne sile utrpeli hudo škodo, ZDA pa ne, kajti rodnost med sužnji je bila višja od umrljivosti. Porast najbolj pokaže podatek, da je bilo leta 1860 v južnih državah prek štiri milijone afriških Američanov in so predstavljali skoraj polovico celotne tamkajšnje populacije. Sever je suženjstvo odpravil leta 1787. Bili so mnenja, da je v nasprotju s svežo ustavo, katere načelo je še danes 'all men are created equal'. No, pošteno povedano, tega vseeno niso vzeli čisto dobesedno, kajti le v štirih državah so imeli temnopolti volilno pravico, medtem ko na sodišču niso mogli sodelovati nikjer.
Zanimivo pri širitvi ZDA je bilo ravnotežje med sužnjeposestniškimi in nesuženjskimi državami. Sprva je bilo razmerje enajst proti enajst. Ko so zvezi priključili suženjski Missouri, bi se tehtnica prevesila v prid juga, zato je vlada odobrila odcepitev pokrajine Maine od državice Massachusetts, tako da se je spet vzpostavilo ravnovesje. Začetek devetnajstega stoletja je minil v sklepanju takšnih kompromisov: sprejem sužnjelastniških ozemelj Arkansasa, Floride in Teksasa se je ujemal s prihodom brezsuženjskih Iowe, Wisconsina in Michigana. Ko je Amerika od Mehike odkupila zemljo in se niso mogli zediniti, ali bodo suženjstvo tamkaj dopustili ali ne, so jo preprosto razkosali na dva dela, Novo Mehiko in Utah, in na ta način za silo rešili spor. Kljub temu pa so nasprotja v senatu rasla in iz razprtij sta se rodili dve politični strani, republikanci in federalistična stranka. Slednja je kasneje propadla, medtem ko se je prva razcepila na republikance in demokrate, ki jih poznamo danes.

Ameriška državljanska vojna objavljeno: Joker 97
2001