Revija Joker - Ameriška državljanska vojna

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ameriška državljanska vojna

Odcepitev
Ameriško zakonotvorno telo - kongres - je sestavljeno iz dveh delov: senata in poslanskega doma. V senatu, ki danes šteje sto članov, bivajo senatorji, po dva iz

Abraham Lincoln je eden bolj znanih ameriških predsednikov.
vsake države. Poslanski dom je po drugi plati obsežnejši (danes 435 članov), saj vanj zvezne države pošiljajo politike glede na število prebivalstva. Vsak poslanec zastopa okoli 600.000 prebivalcev. Več kot ima dežela ljudstva, več predstavnikov in s tem glasov ima v parlamentu. Prebivalstvo juga je v začetku devetnajstega stoletja stagniralo, dočim so hitro razvijajoče in bolj perspektivne severne države sprejemale trume priseljencev. Če k temu prištejemo dejstvo, da sužnjev niso imeli za polnopravne, marveč so pri izbiri poslancev šteli pet njih za tri, so bile bombažne dežele v vladi v podrejenem položaju. To je tudi glavni razlog, da so se južnjaki prizadevali za uvedbo suženjstva v vsaki nanovo pridobljeni deželi, ker bi s tem dobili v kongresu somišljenike. Kot rečeno, pri njih se je ves svet vrtel okoli bombaža in kakršnokoli protisuženjsko gibanje so imeli za gospodarsko grožnjo. Lahko si le predstavljate, kako so pihali leta 1852, ko je izšla knjiga Koča strica Toma (Uncle Tom's Cabin) avtorice Harriet Beecher Stowe. Pisateljica, velika pripadnica tako imenovanega abolicionističnega gibanja (krog ljudi, ki se je dejavno prizadeval za osvoboditev sužnjev), je delo napisala kot odgovor na Fugitive Slave Act, odredbo, da morajo severnjaki lastnikom vrniti slehernega pobeglega sužnja. Knjiga, ki so je v trenutku razprodali v sto tisoč izvodih in sodi v kanon ameriške literature, je v kratkem času prepričala oziroma spreobrnila v abolicioniste veliko mnogo vzdržanih in nevednih ljudi. Sužnjelastniki Harriet niso ostali dolžni, zato na trg poslali vrsto prosuženjskih romanov (Aunt Phyllis's Cabin, The Planter's Northeren Bride), na katere je pisateljica odgovorila s svojim dokumentarnim delom The Key to Uncle's Tom's Cabin. Skratka, odvijala se je bitka na literarnem področju, kar je vsekakor svojevrsten pojav.
Leta 1860 so prišle volitve, na katerih je sila nepričakovano zmagal republikanski kandidat Abraham Lincoln. Ker je mladi predsednik skozi vso svojo politično kariero kazal nestrpnost do suženjstva, je Južna Karolina napovedala odcepitev. Konkretno je imel pri tem velike zasluge kongresnik James Hammond, ki je tudi izrekel legendarne besede: "You dare not make war on cotton! Cotton is king!"

Jefferson Davis je bil prvi in edini predsednik odcepljene zveze držav.
Odcepitev se takrat ni slišala tako grozna, kot bi zvenela dandanes, kajti ZDA so bile le nekakšna zveza (Union) dosti bolj samostojnih državic kot zdaj. Njihova ustavna pravica je bila, da se lahko iz takšnega ali onega razloga odcepijo. Dvajsetega decembra 1860 je tako Južna Karolina šla na svoje, v prihodnjih mesecih pa so sledili Mississippi, Florida, Alabama, Georgia, Louisiana in Teksas. Malce kasneje so se pridružile še Virginia, Arkansas, Severna Karolina in Tennessee. Februarja 1861 je jug ustanovil Konfederacijo (CSA - Confederate States of America), sprejeli so popravljeno ustavo, na čelo pa je stopil Jefferson Davis.
Lincoln se na samovoljo enajstih držav ni in tudi ni smel odzvati s silo, vendar je upal, da se bo spor zgladil in da se bodo dežele vrnile. To je bila velika napaka. Čas je bil na strani Konfederacije, kajti predvidevala je vojaško posredovanje, zato je hitela z pripravo velike vojske. Priprave so se izplačale: uspelo jim je zavzeti vse vojaške postojanke znotraj svojega ozemlja razen štirih, od katerih je bil daleč največji in strateško najpomembnejši Fort Sumter.

Ameriška državljanska vojna objavljeno: Joker 97
2001