Revija Joker - Črna jadra, bela smrt

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Črna jadra, bela smrt

Azija? Indija? Vespučija?
Po zatonu Vikingov se spet nihče ni ukvarjal s pirati. Evropa se je podajala v križarske vojne in večina moškega sveta je plenila po trdni zemlji. Pomorski plenilci si se držali obal in napadali pristanišča, predvsem zaradi trenj med sosednjimi državami. Tako so angleški pirati pustošili po Nemškem, Irci so napadali angleška pristanišča, najbolj znani gusar, ki je pustošil po Rokavskem prelivu, pa je postal flamski menih Evstahij. Konec trinajstega stoletja se tako prvič srečamo z izrazom gusar. Za razliko od piratov, ki so delovali za lasten dobiček, so imeli gusarji pooblastilo vladajočega telesa določene države, ponavadi kralja. Kot nadomestilo za svobodno plenjenje sovražnih ladij je moral gusar del plena odstopiti kronani glavi, a je zato v državi, pod katere zastavo je plul, veljal za junaka. Evstahij je znan ravno po tem, da je najprej plenil za Angleže, nakar je prestopil na francosko stran. Besni Angleži so ga zato kaj hitro izsledili in ga po bitki sramotno obglavili. Tako je bilo tudi konec legende, da je Črni menih povezan s Satanom osebno in da ima nevidno ladjo.

Menih evstahi naj bi po ljudskih vražah bil povezan s peklenščkom. Velja za prvega gusarja. Slika prikazuje njegovo obglavljanje.

A pravo gusarstvo se je pričelo šele, ko je neki Krištof Kolumb ob koncu petnajstega stoletja (oprostite, ne spomnim se točne letnice :)) priplul na Bahame, točneje Salvador, zmotno misleč, da je pristal v Indiji. To je pomenilo pričetek španske zasedbe Nove celine in Španije kot največje pomorske sile tistega časa. Nekaj let za njim je tja prispel Amerigo Vespucci in celino poimenoval Vespučija. To ime njegovim mornarjem ni bilo všeč, zato so ji pričeli govoriti Amerika in ime se je obdržalo do danes. Španci so se kot dobri papeževi prijatelji hitro lotili pokristjanjevanja z mečem in ognjem, mimogrede pa so se odločili, da bodo ljudstvo rešili tudi nevrednih zlatih malikov, ki so jih častili. Pričela se je doba težko naloženih galej, ki so vozile zlato, srebro in drage kamne nazaj v Evropo. Vsako leto so pripravili dva taka konvoja, enega v Vera Cruzu in drugega v Porto Bellu. Konvoja sta se združila v enega pri Kubi in nadaljevala pot proti domovini. Angleži, Francozi in nova, prebujajoča se pomorska sila Nizozemska so najprej zavistno gledali španske karavele, nakar so se odločili, da ima Španija dragotin preveč in spustili na njihove konvoje trop gusarskih posadk. Izkušnja z Evstahijem je bila dobra, zatorej so vsi gusarji nosili poverilna pisma. Marsikdo se je sicer pismu izneveril in šel raje med pirate, a se mu to ponavadi ni obrestovalo. Najbolj slavno ime tistega časa, Francis Drake, je bil pravi strah in trepet Špancev. V Angliji je veljal za narodnega junaka in kraljica Elizabeta ga je povzdignila v viteški stan, akoprav se je kdaj pa kdaj izneveril britanski kroni in opravil kak čisto zaseben piratski pohod. Nagrabil si je ogromno bogastvo, kriv je za prekinitev premirja med Anglijo in Španijo leta 1572, nazadnje pa je leta 1596 še zadnjikrat pred smrtjo porazil špansko ladjevje.
Hkrati z atlantskimi napadi se je začelo prebujati piratsko Sredozemlje. Pošiljke z Jutrovega so bile še vedno aktualne, Evropa pa se je itak vedno vojskovala. No, v sredozemske trgovske poti so se vmešali pirati s severnoafriške obale. Mavri in Berberi, po veri muslimani, so sicer uradno širili Al

Najbolj znan angleški gusar je bil zagotovo sir Francis Drake, ki si je prigrabil ogromno bogastvo s španskih galej.
ahovo besedo, a kak cekin jim ni bil odveč. Skupaj s francoskimi pirati, ki so ravno tako skakali po Sredozemlju, so dobili skupno ime korzarji. Hkrati z novim imenom so se prelevili iz piratov v gusarje, saj jih je Turčija pričela uradno podpirati, tako kot drugi voditelji z arabskega polotoka. Korzarji se niso zadržali samo v Sredozemlju, ampak so hitro pripluli v Atlantik (po zaslugi tunizijske in maroške obale), kjer jim je zadišalo špansko zlato. Kako uspešni so bili, priča dejstvo, da je marsikateri evropski pomorščak postal lepi janičar (recimo angleški vitez Francis Verney ali Nizozemec Simon Danziger) in se pridružil korzarski floti. No, res je tudi, da so korzarji kristjane prodajali za sužnje. Nekateri korzarji so ostali zvesti rimskemu prestolu in ustanovili močno postojanko na Malti, kjer so jim gostoljubje nudili malteški vitezi. Muslimanski korzarji so zgodovini dali eno bolj razpoznavnih imen - Barbarossa. Šlo je za dva brata, Anuja in Kheir-ed-Dima. Nadimek sta dobila zaradi divje rdečih brad, ki sta jih nosila, torej brata Rdečebradca. Napadala sta predvsem španske in genovske ladje, med drugim sta ob dve do grla naloženi ladji spravila papeža Jurija II. Aneja so kasneje ubili Španci, medtem ko je njegov brat postal zelo cenjen diplomat in admiral turškega ladjevja.

Črna jadra, bela smrt objavljeno: Joker 98
2001