Revija Joker - Črna jadra, bela smrt

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Črna jadra, bela smrt

Vzhodno od raja
Evropski pirati, predvsem Nizozemci, so imeli močno postojanko na Madagaskarju, kjer so ustanavljali kar lokalna kraljestva. Govorice po evropskih deželah, češ, da se tam cedita med in mleko, črne domorodke pa nage poskakujejo naokrog in nastavljajo flenče vsakomur, so privabile tja mnogo pustolovcev. Madagaskar je bil udobna točka za hiter napad na ladje, ki so plule iz Indije, do Rdečega morja in s tem arabskih, perzijskih ter egiptovskih postojank pa je bil ravno tako samo dober skok. Kadar se niso ukvarjali z napadanjem na ladje, so afriški pirati predvsem lovili sužnje na zahodni obali, katerih zvest potrošnik je bila Amerika. Na Madagaskarju je domoval tudi Henry Avery, znan pod nadimkom Dolgi Ben (ki je Stevensonu rabil za portret za Long Johna Silverja). Ta pirat je obogatel na Rdečem morju, a malokdo ve, da je kot revež umrl doma v Angliji.

Takole so nekoč razdelili zahodno obalo Afrike. Z leve proti desni: Obala žita, Slonokoščena obala, Zlata obala in Obala sužnjev.

Bojevanje po Indijskem oceanu ni bilo tako lagodno, saj so se razbojniki namesto s počasnimi španskimi karavelami tu srečevali z dosti hitrejšimi ladjami angleške Vzhodnoindijske družbe, ki so bile dobro oborožene in so imele lastno stalno najemniško vojsko. Madagaskarska srenja jih je zato pustila pri miru, so jih pa toliko raje napadali zahodnoindijski pirati Marathi. Še bolj je bilo razvito piratstvo na vzhodni strani Indije. Interesna področja so bila ravno tako hitro razdeljena (Nizozemci so recimo imeli monopol nad trgovanjem z Japonsko), a so se kaj hitro morali srečati z vzhodnimi pirati, predvsem kitajskimi, malezijskimi (se kdo spominja Sandokana? Pišite slovenskim televizijam, naj ponovno zavrtijo to izvrstno italijansko nadaljevanko!) in lovci na glave z Bornea. Prvi zapisi o vzhodnjaških piratih izvirajo izpod peresa Marka Pola, ki je prijateljeval z mongolskim vladarjem Kublaj kanom. Slednji je zaradi japonskih piratov dvakrat napadel otoško državo, a ga je vsakič zaustavil vihar (tega so Japonci poimenovali kamikaze, božji veter, ker jih je rešil pred kitajskim vpadom). A naslov najhujših piratov Daljnega vzhoda nosijo Kitajci. Napadali so vse, brez izjem, znani pa so bili po svoji krutosti in velikih združbah. Največja piratska ekipa vzhoda je plula pod zastavo Zmajske gospe. Prevzela je floto svojega pokojnega moža Chenga in jo povečala na spoštljivih osemsto džunk, tisoč manjših ladjic in približno 70.000 mož. Kitajskim oblastem se je odkupila predvsem s tem, da se je v glavnem spopadala z drugimi pirati, po treh letih (1807 - 1810) pa se je upokojila. Niti za trenutek prezgodaj, kajti Anglija je po iznajdbi parnega stroja kmalu pričela izdelovati parnike, ki so proti koncu devetnajstega stoletja klasičnemu piratstvu zadale smrtni udarec. Jadrnice, čeprav velike, hitre in lepe kot še nikoli, se preprosto niso mogle kosati z novo tehnologijo. Z zatonom jadrnic je potonil tudi korzarski duh. Današnji pirati ladje napadajo z gliserji in gumijastimi čolni, ne nabirajo zakladov, ampak ugrabljajo in delujejo iz političnih prepričanj.

Črna jadra, bela smrt objavljeno: Joker 98
2001