Revija Joker - Kruh, ki teče

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kruh, ki teče

Kakšne vrste poznamo?
Laško in union, porečete. Spet drugi se boste spomnili, da obstajajo temna in svetla. Ali pa alkoholna in brezalkoholna. Točeno in v steklenici ali pločevinki. No, k sreči je svet piva malo bolj ra

My goodness, my Guinness! Verjetno najbolj zna­no temno pivo na svetu, lastniki patenta za krog­lico z dušikom in knjige rekordov.
znolik in za vsak okus se pivo najde. Najdlje so s klasifikacijo prišli (jasno) Britanci, po njih pa je poimenovanja povzel praktično ves svet, razen osrednje  Evrope, ki vari lager oziroma ležak. Prvaki varjenja tovrstnega piva so Nemci in Čehi (zato je drugo ime za lager pils, po mestu Plzen), takisto spadata sem zlatorog in union. Le­žak je dobil svoje ime po tem, da pivo vre podobno kot vino, napolnjeno v sode v kleti. Kvas, ki ga pri tem uporabljamo, leži na dnu. Pravijo, da vsa sodobna celinska piva uporabljajo kvas, ki izvira bodisi iz carlsberške, bodisi iz tuborške pivovarne. Nasprotno od lagerja angleški ale uporablja kvas, ki plava na vr­hu. Ta prenese višje temperature, a je bolj občutljiv na koncentracijo alkohola. Zato so piva, ki jih štejemo pod ale, ponavadi polnejšega okusa, vendar imajo manj alkohola. Še ena pomembna razlika: za ale praviloma uporabljajo dvoredni ječmen (to je tak, ki ima samo zrnje samo v dveh nizih), za lager pa šest­rednega. Nekoč smo goovrili o navadnem in pivovarskem ječmenu, ki sta se razlikovala po vsebnosti beljakovin, zdaj pa pivovarskega praktično ni več. Ker tako ale kot lager potrebujeta svoj čas, da odležita v sodih, so žejni Britanci iznašli še biter. Le-tega je moč streči že po nekaj dneh, ampak je temu ustrezno dosti bolj praznega okusa in s še manj alkohola.

Če ječmen pražimo dlje, bo pivu dal temnejšo barvo in slajši okus. No, nekateri proizvajalci goljufajo in pivo dodatno obarvajo s karamelom, kar pa je v končni fazi ista stvar.

Pri temnih pivih je zgodba šla v nasprotno smer. Temno barvo dobijo zaradi tega, ker ječmenov slad pražijo dlje, da škrob prične razpadati in karamelizirati. Ker imajo kvasovke enostavne sladkorje še raje kot škrob, jim uspe napraviti več alkohola, vendar nekaj sladkorja ostane, zato so temna piva slajša. Pijača je bila popularna med pristaniškimi delavci, zato se je je oprijelo ime porter. Najmočnejše izvedenke porterja so dobile pridevnik stout, ki je kasneje postal sopomenka za najboljša temna piva. Tipičen predstavnik je guinness, ki je povrhu tako frajerski, da za točenje ne uporablja ogljikovega dioksida, temveč dušik. Dušik je hkrati odgovoren za tisto fino smetanasto peno, na katero kelnarji rišejo deteljice.
Obstajajo tudi neklasična piva. Recimo pšenično, ki namesto ječmena uporablja pšenico, ali določena belgijska piva, ki jim ne dodajo kulture kvasovk, ampak vrejo po naravni poti. Pa piva z različnimi dodatki, od prej omenjenih banan do agave, češenj in kupa druge robe.

Trije pivovski posebneži. Zaradi coronine prozorne steklenice hmeljeve grenčice razpadejo. Limona tu ni zaradi okusa, marveč prikrije vonj. Ingverjevo pivo tehnično ni pivo, ker ga delajo iz ingverja, limone in sladkorja. Je pa okusno. Piva z dodanimi aromami (desperados) takisto.

Kruh, ki teče objavljeno: Joker 181
avgust 2008


sorodni članki